|
|
Z Mihom sva pričela svoj pohod proti Žirem
v Logatcu (GPS
sled-uporaba na lastno odgovornost). Že pred časom, ko sem hodil
etapo Polhov Gradec-Žiri, sem se po prihodu v Žiri zaželel, da bi
prišel oziroma odšel iz tega kraja tudi iz kakšne druge smeri.
Tokrat je bilo jasno, da bom vstopil v Žiri iz jugo-vzhodne smeri,
izstopil pa na jugu, kajti naslednji dan sva nameravala oditi proti
Idriji.
Logatec
Iz Logatca sva se najprej odpravila proti zaselku Žibrše. Hodila sva
po dolini, v kateri so prevladovali travniki, pobočja gozdov in
najina asfaltna oziroma makadamska cesta. Spustila sva se v krajši
pogovor z domačinoma, ki sta pri studencu točila vodo v plastenke.
Nekaj besed sta nam povedala tudi o krajih, kjer hodiva. Posebno mi
je v spominu ostal kmečki turizem Tumle, ki sta ga omenila
sogovornika. Ko pa sva jima povedala za najino smer hoje, pa sta
naju samo začudeno gledala. Videlo se je, da onedva že imata sliko v
glavi, kje bi bilo treba iti. To sliko pa je imel tudi najin Oregon
450, kateremu se imava zahvaliti, da sva hodila v pravi smeri.
Studenec v bližini vasi Žibrše
Vsaj 2 uri sva potrebovala, da sva prišla do Rovtarskih Žibrš, nato
na lokalo cesto Logatec-Žiri, kjer sva se usmerila za kratek čas
nazaj proti Logatcu po prej omenjeni cesti in na križišču zavila
proti Zaplani. Ko sva prišla v vas Petkovec, sva zavila proti
kmetiji odprtih vrat Kisovec. Ta gostinski lokal sem poznal že
odprej, kajti spomladi smo imeli s sošolci iz Lesne srednje Šole iz
Ljubljane 30. obletnico mature. Ozka asfaltna pot pelje proti
Kisovcu. Kisovec izgleda bolj kot gostinski lokal, čeprav imajo
uradno odprto samo ob koncu tedna. Ostale dni pa po dogovoru. Na
objektu prevladujejo lesni deli, ki vsebujejo veliko umetniških
elementov.
Kmetija odprtih vrat Kisovec
Pot sva nadaljevala navkreber do cerkve Sv. Lovrenca. Pod cerkvijo
je bil bolj strnjen del prej omenjene vasi. V času najinega prihoda
so ravno ponovno pleskali notranje stene cerkve. Sobopleskarja sta
naju povabila, da greva v turen. To sva tudi storila. Po krajši hoji
po lesenih stopnicah sva prišla do zvonov. Upala sva, da ne bo
zazvonilo. To se ni zgodilo. Zazvonilo je šele kakšnih 15 minut po
najinem odhodu iz cerkve. To sva slišala iz daljave. Od tu se je
tudi lepo videlo pogorje Hrušice. Preverjal sem, če gre ta veriga
resnično proti Vipavi. Tu izgleda bolj, da gre proti Idriji. Kasneje
sem lahko ugotovil, da resnično zavije proti Vipavi.
Cerkev Sv. Lovrenca (Petkovec)
Od tu sva se odpravila proti Smrečju. Tu sem pred leti že hodil po
Evropski pešpoti E7. Ko sva se pričela približevati Smrečju, so se
mi v spominu zopet pojavili ti kraji: kapelice, cerkev, gostilna
Kasarna, obsežni vzpetinasti gozdovi ... Za krajši čas sva se
ustavila v gostilni Kasarna, kjer sva se okrepčala. Gre za prijetno
vaško gostilno, ki jo je vredno obiskati. Pred lokalom imajo tudi
teraso, pokrito z baldahinom.
Vas Smrečje
Po krajšem postanku sva se odpravila proti Vrhu Sv. Treh Kraljev.
Najprej sva prišla do Planinske koče na Vrhu Sv. Treh Kraljev, ki je
zaprta delovne dni. Za nekaj minut sva posedala na klopcah pred
kočo. Nato pa sva se odpravila proti vrhu. Po nekaj minutah hoje se
je pred nama pojavila cerkev Sv. Trije Kralji. Na robu hriba pa je
bila klopca. Od tam je bil lep pogled proti Žirem in na širšo
okolico.
Cerkev Sv. Trije Kralji
Od cerkve sva se vrnila proti vasi Vrh Sv. Treh Kraljev, kjer je
težko prezreti gasilski dom, čeprav gre za majhen zaselek. Malo
nižje sva prišla na razcep, kjer sta do Žirov vodile 2 poti:
markirana pot do planinskega doma na Goropekah, druga pa skozi zelo
raztegneno vas Račeva. Midva sva imela na Oregonu označeno drugo, ki
je imela manj planinskih elementov, kajti vodila je skozi vaško
področje. Na začetku te poti sva hodila čez obsežne travnike na
pobočjih, ki so bila lepo pokošena. Spraševala sva se, s kakšno
mehanizacijo oziroma kakšnim načinom jim to uspe.
Travniki v hribovskem delu Račeve
Iz hribovskega dela Račeve sva se spustila v nižinski del te vasi,
kjer sva prišla do asfaltne ceste. Po njej sva hodila vsaj 5 km, da
sva prišla v center naselja Žiri.
Vas Račeva pri Žireh
V centru Žirov je bilo potrebno poiskati gostilno Katernik, kjer sva
se okrepčala in prenočila.
Gostilna in prenočišče: Pavel Kavčič
Območje, kjer sva hodila, je meja med Dinarskim in Alpskim svetom.
Hrušica, Javornik, Krim so že znanilci Dinarskega gorovja. Pohodnik
lahko vidi lepe zaselke, kjer so hiše pogosto opremljene z veliko
lesa, ki ga v teh krajih ne primankuje. Nekateri prebivalci se
ukvarjajo z žagarstvom, mizarstvom ... Številne, ne preveč strme
vzpetine, ki so večinoma pokrite z gozdovi, tu in tam jih prekinjajo
travniki in zaselki, dajejo mehkobo tej pokrajini. Tudi prebivalstvo
je prijazno do tujcev in so lepo sprejeti z njihove strani. Malo me
je presenetila hitrost govorice domačinom, zaradi česar jih nisem
razumel v prvem hipu. |
