Krniske skale

S PD Iskra Kranj smo se v mesecu juniju 2015 z osebnimi avtomobili iz Kranja odpeljali proti Trbižu (Tarvisio) in naprej proti smučišu Mokrine (Nassfeldu).

GPS sled: Kranj - Prelaz Mokrine

Ko smo prišli do reke Bele (it. Fella) smo bili v ozki dolini, kjer so se nad nami dvigovali bregovi, poraščeni z gozdom. Kazale pa so se tudi skalnate gore. Bregovi in skalnate gore so bile del Karnijskih Alp na levi strani in del Julijskih Alp na desni strani. Pri kraju Tablja (it.Pontebba) smo zavili v hrib proti Mokrinam (avs. Nassfeldu). Asfaltna cesta se je strmo, serpentinasto dvigovala proti Mokrinam. Človeška roka ji je utrla pot skozi skalnate soteske, planine in iglaste gozdove. Ko smo prispeli na prelaz Mokrine, so se pred nami odprla smučišča Mokrin. Peljali smo se tudi mimo majšega jezera.

Pred hotelom Plattner smo pustili avtomobile. Po smučišču smo se odpravili proti najbolj markantnemu vrhu na prelazu Mokrine z imenom Krniške skale (2.195 m) (avs. Gartnerkogel). Najprej smo hodili po pobočjih smučišča, nato pa smo zavili v iglasti gozd. Kmalu smo zopet stopili na pobočja smučišča in se začeli počasi približevati končni gondolski postaji pod Krniškimi skalami. V bližini gondolske postaje je bil zanimiv gostinski obrat, ki je imel zunaj različnihe figure. Od tu se nam je že odpiral lep pogled proti Ziljski dolini in Mokrinam (avs. Nassfeldu).

Hotel Plattner

Tu se je začel tudi končni vzpon na Krniške skale. Najprej smo hodili dokaj strmo, cik-cak po melišču. V višjem delu pa nas je proti vrhu vodila le strma planinska pot. Od tu smo že videli križ, ki je bil postavljen na vrhu. Bolj smo se bližali vrhu, vse večji je postajal. Na vrhu pa smo lahko končno videli, kako izgleda.

Vrh Krniških skal 2.195 m

Tu smo naredili krajši premor. Ves čas nam je družbo delala tudi planinska kavka, ki je pričakovala hrano od nas, ker je bila veš čas povsem v naši bližini. Iz vrha sem tudi opazoval, kje bi lahko šla Via Alpina, rdeča pot, ki jo nameravam prehoditi v letošnjem letu, in sicer od Rateč do Antholza (it. Anterselva).

Planinska kavka na vrhu Krniških skal

Po krajšem premoru smo se odpravili nazaj proti prelazu Mokrine. Vse do zgornje gondolske postaje smo šli po isti poti kot navzgor. Med potjo smo opazovali tudi ferato, ki je bila postavljena malo nad prej omenjeno gondolsko postajo.

Pogled na pobočje s ferato

Pri postaji smo sedaj zavili levo v smeri hoje in se po udobni poti spustili do planine Schiger einkehr alm, kjer je bil tudi manjši bajer. Od tu pa je bilo samo še nekaj minut hoje do avtomobilov.

GPS sled: Prelaz Nassfeld - Krniške skale

Naših pohodov pa še ni bilo konec. Odpeljali smo se v bližino Trbiža in se odpravili v Ziljsko globel (sotesko), po kateri teče reka Ziljica (it. Sllica).

Smerna tabla za Ziljsko globel (sotesko)

Na vrhu krožne poti smo si ogledali Napoleonov spomenik. Le-ta je posvečen padlim avstrijskim vojakom, ki so padli v bojih s Francozi tu v bližini. Nato pa smo se spustili po strmi stezi, vendar z lesenimi stopnicami, ki so jih obdajale lesene varovalne ograje, do reke Ziljica. Tu smo krajši čas postali ob žuboreči reki, ki nas je očarala s svojimi privlačnimi barvami in bregovi, kjer so rasla različna drevesa: smreke, jelke, javorji, jeseni ...

Reka Ziljica

Nato pa smo se odpravili po poti ob reki Ziljici, ki je bila zopet urejena z lesenimi stopnicami, tuneli. Prišli smo tudi do spomenika, ki so ga postavili v čast Karlu Arcu-Zinnebergu, ki je bil idejni oče tej poti.

Po kakšnih 15 minutah hoje smo prišli do mesta, kjer se je pot dvignila nazaj proti izhodiščni točki. Najprej smo prišli do mostu, ki pelje čez pravkar obiskano reko in je namenjen kolesarski stezi. Od tu pa smo se odpravili nazaja do izhodiščne točke.

GPS sled po Ziljski globeli (soteski)

Prvič sem obiskal Karnijske Alpe. Do njih sem začutil pozitivno energijo. Upam, da bo tako tudi v prihodnjosti, ko se bom odpravil po Via Alpini, rdeči poti.