|
|
Dolgo časa sem premišljeval, kako naj
pridem do Slovenske vasi. Da bi se tja odpeljal z avtomobilom, ni
bilo možnosti. Tudi avtobusni prevoz ni bil mogoč, ker ni povezave, npr.
Obrežje mejnih prehod - Ljubljana. Na internetu obstaja postajališče
Obrežje mejni prehod, vendar to ni uradna postaja in vstop na
avtobus ni možen.
Obstajala je možnost, da grem z vlakom do Brežic. Potem pa peš iz
Brežic do Slovenske vasi. Vendar je razdalja kar velika, okoli 16
km, samo da se pride na začetek poti. Potem pa najman 26 km iz
Slovenske vasi do Kostanjevice na Krki.
Še najbolj privlačna se mi je zdela možnost, da grem z vlakom do
glavnega kolodvora v Zagrebu. Nato pa prvi dan peš do Samobora (GPX
sled - uporaba na lastno odgovornost).
Drugi dan pa iz Samobora do Kostanjevice na Krki.
Na poletni sončni dan v mesecu juliju 2012 sem izstopil iz vlaka na
glavnem kolodvoru v Zagrebu. Na postaji je bilo veliko mladih
popotnikov iz celega sveta, ki so večinoma nosili velike nahrbtnike
na ramenih. Ko sem stopil iz notranjosti železniške postaje na Trg kralja Tomislava,
sem zagledal okoli sebe velik vrvež, mimo mene so
vozili avtomobili, tramvaji ... Ljudje so hodili po ulicah, čakali
na prevozna sredstva na postajah ali posedali na klopcah po parku
oziroma ulicah in pred gostinskimi lokali.
Center Zagreba, kjer sem začel pohod
Odpravil sem se proti zahodu Zagreba v smeri Samobora. Najprej sem hodil
po centru mesta. Potem pa sem se vse bolj oddaljeval od njega. Na
tej poti sem videl nekaj slovenskih ulic kot npr. ulico Janeza
Bleiweisa ... Šel sem tudi mimo Zahodnega zagrebškega kolodvora,
tovarne Pliva in prodajalne s čevlji Planika. Na tej poti so ves čas
mimo mene "švigala" vozila, ki so v okolico oddajala specifičen zvok
in okoli mene so se širile vonjave po bencinskih hlapih. Med hojo
sem opazil več kot 20 avtobusov mestnega prevoza z napisom
Črnomerec. Mimo mene so šli na vsakih nekaj minut. Očitno sem izbral
najbolj prometno cesto v mestu.
Tovarna Pliva v Zagrebu
Ko sem zavil iz prometne ceste proti jugu in prečil železniško
progo, sem vedel, da bom zapustil le-to in se podal v bolj mirne
ulice, kjer je prevladoval mir in bolj čisto okolje.
Mirnejši del Zagreba proti Samoboru
Počasi sem se približeval obrobju mesta na zahodu. Šel
sem mimo nekaterih prodajaln avtomobilov in motornih vozil: Peugeot,
Honda, Yamaha ...
Prodajni salon Yamaha v Zagrebu
Nato pa sem prišel do ceste v bližini reke Save, po kateri sem odšel
do Samoborske ceste. Na Samoborski cesti je most čez reko Savo,
ki mi je omogočil, da sem prišel na drugi breg reke.
Most čez Savo na
zahodnem delu Zagreba
Na drugi strani sem videl napis mesto Sveta Nedelja. Na internetu
sem prebral: Sveta Nedelja je najmlajše mesto v Zagrebški županiji.
Geografsko je lociran na zelo privlačni lokaciji, ki obsega
ravninski in gričevnati del, ki je oddaljen 17 km zahodno od
Zagreba. Razprostira se na 42 km2 in obsega 14 naselij
(Brezje, Novake, Stmec ...). Ima okoli 20.000 prebivalcev. Na začeku, ko sem vstopil v to mesto, sem šel mimo nekaj tovarniških
obratov, nato pa sem zavil iz mestnih ulic na poljski kolovoz. Le-ta
me je pripeljal v naselje Klanjec. Potem sem šel skozi Novake in na
koncu tega naselja prečil avtocesto Zagreb - Ljubljana.
Avtocesta Zagreb - Ljubljana
Nato pa sem prišel v naselje Brezje. Šel sem mimo firme
Telekomunikacije Steiner.
Firma telekomunikacije Steiner v Brezjah (Nova
Nedelja)
Kmalu sem pred seboj zagledal Svetonedeljski Breg. Zavedal sem se,
da je tukaj konec zagrebške ravnine. Poleg tega sem vedel, da
Samobor ni več veliko oddaljen. Predvideval sem, da se razprostira za tem hribom.
Svetonedeljski Breg
Začel sem se vzpenjati na njega. Šel sem mimo nekaj
luksuznih hiš z opečnasto fasado. Nato sem prišel do točke, kjer
sem zavil po stezi in nekoliko višje na hribu, sem zopet prišel na
asfaltno cesto. Tu so bili po bregovih zasejani vinogradi. Iz tega
brega je bil lep pogled na mesto Zagreb.
Panoramski pogled iz
Svetonedeljskega Brega na Zagreb
Iz Svetonedeljskega Brega sem šel naprej
navkreber, dokler nisem po asfaltnih in makadamskih cestah dosegel
vrh hriba. Iz vrha hriba sem lahko na zahodni strani že videl
Samobor. V tem delu je bil tudi telekomunikacijski stolp.
Panoramski pogled na Samobor
Po severovzhodni strani hriba sem se spustil po strmi asfaltni
cesti proti dolini. Po kakšnem kilometru spusta v kraju Sopot, sem zavil na gozdno stezo, ki me je pripeljala do lokalne ceste za
Samobor.
Strma asfaltna cesta nas pripelje v kraj Sopot,
kjer zavijemo na gozdno pot za Samobor
Po zelo prometni cesti sem se odpravil proti Samoboru. Pred menoj je
bilo vsaj 3 km ravne ceste, ki se je vila do prvih hiš Samobora.
Zopet sem bil na "udaru" bencinskih hlapov, zvoku mimoidočih
avtomobilov, ki so mimo mene "švigali" z veliko hitrostjo. Previdno
sem hodil po levi strani ceste. Mimoidočim avtomobilom sem se
umikal na bankine, ki so bile nasute s peskom. Monotonost hoje po
tej cesti sem "razbijal", da sem opazoval, kako se približujem jumbo
plakatom ob cesti. Najprej so bili zelo oddaljeni in nečitljivi.
Nato sem se jim vedno bolj približeval, postajali so vedno večji in
berljivi.
Ravna cesta proti Samoboru
Ko sem prišel v Samobor sem se začel "prebijati" po ulicah tega
mesta. Najprej sem hodil po njegovem ravninskem delu. Na koncu pa
sem se nekoliko povzpel, da sem prišel v stari del mesta, kjer sem
tudi prenočeval v hotelu Lavica. Tu je bil klasični avstro-ogrski
trg z značilnimi hišami. Gostinski lokali so imeli zunaj nameščene
stole in mize. V poletni noči je tam sedelo veliko število gostov.
Poleg pijač so ponujali tudi sladoled ... Na tem trgu pa je bila
tudi restavracija, kjer je bilo možno naročiti hrano.
Stari del Samobora
Pohod iz Zagreba v Samobor je bil zanimiv, kajti videl sem povsem
nove kraje. Hojo po mestu je nekoliko motil gost promet. Če bi šel
še enkrat po tej poti, bi vrisal pot skozi Zagreb po manj prometnih
cestah. Posebno zanimivo je bilo hoditi po hribu na območju Nove
Nedelje in po Samoboru. Tu je bilo bolj ruralno okolje, ki je bolj
pisano na kožo pohodniku.
Možno bi bilo, da bi se peljali do Zagreba z vlakom. Iz Zagreba v
Samobor z avtobusom. V Samoboru presedemao na avtobus do
Bregane.
|
