|
|
Svoj prvi pohod po slovenski Jakobovi poti
sem začel v Ljubljani. Odločil sem se, da bom hodil iz Ljubljane do
Ivančne Gorice(gpx
sled-uporaba na lastno odogovornost).
Pri zarisovanju poti v Oregon, sem si pomagal z vodnikom po
slovenski Jakobovi poti.
Na uradno pot sem prišel na Streliški,
kjer gre most čez Ljubljanico na Golovec.
Most čez Ljubljanico na Streliški ulici
Prvi del poti čez Golovec sem poznal,
ker sem večkrat tekel Po poteh okopirane Ljubljane v mesecu maju.
Šele, ko sem prišel do vasi Orle, se je za mene začela neznana pot.
Značilnost tega dela poti je udobna gozdna steza in veliko število
pohodnikov in tekačev, ki sem jih srečal na poti.
Observatorij na Golovcu
Orle so zanimiva vas, ki leži na vrhu golega grebena. Tu je lep
pogled na ljubljansko barje, pogorje Krim, Iški vintgart, Kurešček
itd. Za vasjo opazimo velik kamnolom. Za mene to niso lepi pogledi,
ko vidim, da so podrli pol gore.
Hrib nad Orlami
Za vasjo sem se začel vzpenjati po hribu, ki je bil gosto poraščen z
drevjem. Imel je strme bregove, zato je bila na določenih krajših
mestih gozdna pot dokaj plitvo vrezana v strmino. Ko sem prišel na
vrh hriba, sem se po gozdnih kolovozih spustil do vasi Pleše.
Hiša v vasi Pleše
Kmalu za vasjo sem zopet zavil v gozd in sem po kolovozih in gozdnih
poteh prišel do naslednje vasi z imenom Repče. Od tu naprej sem kar
nekaj časa hodil po grebenu, kjer sem zopet imel na južni strani lep
pogled na prej opisano hribovje. Na moji severni strani pa sem lahko
opazoval hribe, ki so bili gosto poraščeni z drevesi. Na posekah pa
so bili zaselki, npr. Mali Lipoglav.
Vas Mali Lipoglav leži na sosednjem hribu naše hoje
Ko sem prišel do vasi Zgornja Slivnica,
se je pot obrnila proti jugu. Tu je treba zaviti na pot, ki vodi
skozi gozd v Hrastje pri Grosupljem. Najprej sem želel iti po
asfaltni poti v smeri Grosuplja. Vendar sem na Oregonu videl, da je
to nepravilna smer. Šel sem po poti do osamljene hiše, kjer se pa
pot ni lepo nadaljevala v gozd, saj jaz jo nisem opazil. Zato sem
hodil po neizrazitih gozdnih poteh in kolovozih, vendar sem le
prišel na markirano stezo, ki me je odpeljala do Hrastja. Oznak
Jakobove poti na tem delu nisem opazil. Bile so le lokalne oznake
poti s knafeljčevimi markacijami, ki so imele napisane določene
črke, katerih pa pomena nisem poznal.
Iz Ljubljane do Višnje Gore nisem opazil oznak
Jakobove poti
Iz Hrastja sem hodil po dokaj udobnih
poteh do vasi Perovo, ki leži nad avtocesto Ljubljana-Zagreb. Od tu
naprej pa po lokalni cesti, ki je dokaj prometna do vasi Polica. V
vasi je tudi trgovina, kjer si lahko kupimo hrano, pijačo ipd. Tu
začnemo hoditi po Dolenjski, saj jaz sem imel take občutke. Hribi
postanejo manj strmi. V gozdovih se poveča delež listnatih dreves,
kar vse priča, da smo prišli v toplejše kraje. Pokrajina postane
bolj gosto naseljena.
Vas Polica skozi katero gre tudi Evropska pešpot E6
Iz vasi Polica sem se povzpel do
Blečjega vrha. Do vasi sem šel po Evropski pešpoti E6. V vasi pa je
potrebno najti pravo pot, ki nas popelje najprej čez travnike, nato
pa čez dokaj grapast hrib do vasi Dedni dol.
V vas Blečji vrh se povzpnemo po poti Evropske
pešpoti E6
Najprej pridemo do osamljene hiše, na katero nas opozarja lajež
psov, ko smo v gozdu. Ko smo pred to hišo, nam je lažje pri srcu,
kajti zopet smo v ravnini, ki sega vse do Višnje gore. Malo nam
popusti adrenalin, ki nam je zrasel, ko smo prečkali gozd iz
Blečjega vrha.
Osamljena hiše pred Dednim dolom
Sledi hoja po udobni poti skozi razpotegneno vas Dedni dol mimo
kapelic, ki so ob cesti. Nekatere med njimi so imele zelo starinski
videz. Tako oblikovanih še nisem videl do sedaj. Med njimi pa so
nekatere bolj moderne.
Ena izmed lepših kapelic med Dednim dolom in Višnjo
Goro
Ko sem se približal Višnji Gori na levi
strani avtoceste Ljubljana-Zagreb, sem prvič opazil oznake Jakobove
poti. Ker iz Ljubljane do tega mesta nisem opazil nobene take
markacije, sploh nisem imel občutka, da sem na Jakobovi poti. Od tu
naprej pa sem lahko spremljal pot, ki je bila meni označena na zelo
zanimiv način, kajti te školjke imajo zelo lepo obliko.
Pred Višnjo goro sem videl prvič oznako Jakobove poti
Zamimivo je opazovati tudi podružnično cerkev Sv. Ane v Višnji Gori,
ki se lepo vklaplja v okolje.
Podružnična cerkev Sv. Ane v Višnji Gori
Od tu naprej sem nadaljeval pot ob avtocesti, dokler nisem zavil v
zaselku Podsmreka za 90° v levo proti hiši, ki je bila oddaljena od
lokalne ceste kakšnih 300 m. Začetni del poti sem šel po makadamski
cesti. Videti je bilo, da ta pot vodi samo do te hiše. Vendar se je
nadaljevala od te hiše naprej do nekaj hiš zaselka Stari trg. Od tu
naprej pa je šla skozi gozd do vodnega zajetja. Tu je potrebno biti
pazljiv, da najdemo odsek proti jugo-vzhodu, ki nas bo pripeljal do
cerkve Sv. Jakoba. Dober kolovoz se kmalu spremeni v strugo
hudournika. Takoj nam je jasno, da tu hodijo ljudje zelo redko.
Plaziti se je potrebno pod podrtim drevesom, da lahko nadaljujemo
pot. Na naši desni strani je strm hrib, iz katerega "štrli" obsežno
belo skalovje. Le s težavo lahko opazimo zaraščeno pot, ki se
vzpenja proti vasi Velika Dobrava. V zadnjem delu te poti naletimo
na odpadke, ki jih je nekdo "zmetal" v grapo. Na koncu se vzpnemo do
cerkve Sv. Jakoba, ki je lična manjša vaška cerkev, dobro označena
tudi s školjko kot simbolom Jakobove poti.
Skalovje nad stezo proti Veliki Dobravi
Kdor se želi izogniti tej divjini, gre lahko še nekoliko naprej in
se po lokalni asfaltni cesti vzpne do Velike Dobrave.
Jakobova cerkev v Veliki Dobravi
Iz Velike Dobrave sem nadaljeval pot po makadamski cesti do Male
Dobrave.
Do Male Dobrave vodi makadamska pot
Iz te vasi pa zavijemo do Stične. Gremo skozi gozd z izrazitimi
kraškimi pojavi do table Stična, ki se pojavi dokaj hitro, potem ko
smo zapustili Malo Dobravo. Vendar je potrebno hoditi še kar nekaj
časa mimo hiš Stične, ki so postavljene na zahodni breg hriba, ki se
razteza nad to vasjo. Potem so vmes še travniki in polja v ravnini.
Šele, ko to prehodimo, pridemo do samostana Stična. Samostan Stična
je bogata zgradba, z značilnimi visokimi ograjnimi zidovi, stolpi,
cerkvijo in značilnimi velikimi samostanskimi poslopji s številnimi
okni. Za samostanom se na vzhodni strani razpotezajo številne hiše,
postavljene v hrib. Nad pokrajino je padla že noč.
Samostan Stična v mraku
Do Ivančne Gorice sem se odpravil po lokalni cesti. Do tega naselja
je kakšne 2 km hoje po ravnini. Ivančna Gorica ima kar nekaj
gostinskih obratov, trgovin, avtobusno in železniško postajo. Iz
Ivančne Gorice, sem se z vlakom odpeljal proti Ljubljani.
Center Ivančne Gorice
Etapa po Jakobovi poti iz Ljubljane do Ivančne Gorice je polna
kontrastov: iz mesta pridemo na podeželje, iz strmih bregov
prehajamo v ravnine, poleg podeželjskih hiš si lahko ogledamo bogati
samostan, smrekovi gozdovi se spreminjajo v listnate gozdove itd.
|
