razdrto_laze

Jakobova pot v Sloveniji

Razdrto - Avber

Rad imam pešpoti, ki so dostopne z avtobusnim in železniškim prevozom. Poleg tega pa ne potrebuješ veliko časa, da prispeš v določen kraj. To velja za Jakobovo pot v Sloveniji. Npr. v mojem primeru sem se odpravil od doma okoli 5 ure zjutraj. V Ljubljano sem prispel malo pred 6 uro. Ker je bila sobota, sem avto brezplačno parkiral v Tivoliju. Iz Tivolija sem se peš odpravil na avtobusno postajo Ljubljana, od koder sem se z avtobusom ob 6.30 uri odpeljal do Razdrtega. Avtobus na relaciji Ljubljana - Trst je peljal po stari cesti za Koper, torej mimo Vrnike, Logatca, Planine, Postojne do Razdrtega.

Ko sem izstopil iz avtobusa, me je zunaj pričakalo jasno zimsko vreme v zadnjih dneh meseca decembra 2012. Bilo je dokaj toplo, vendar je ozračje ohlajala zmerna burja. Ker je avtobus ustavil na križišču Razdrto, sem se najprej odpravil do Razdrtega, od koder sem krenil po planinski poti proti Nanosu. Kmalu sem prišel na razcep, kjer se je planinski poti na Nanos priključila Jakobova pot. Krenil sem po njej. Potekala je v spodnjem delu pobočja Nanosa. Na začetku se je za kratek čas strmo sputila po pobočju, a kmalu je zopet pričela "teči" skoraj v ravni liniji proti cervki Sv. Nikola. Več kot uro sem hodil po gozdni stezi, ki je šla malo navzgor, malo navzdol.

Steza po spodnjem delu pobočja Nanosa

Na svoji desni strani sem lahko opazoval golo skalovje Nanosa, ki je nekoliko spominjalo na Divji zahod. Pod skalovjem pa se je nabiralo melišče. Na svoji levi strani pa se mi je odpiral pogled proti Kraški planoti oz. njenemu robu. V dolini pa so se v zimskem soncu "kopale" vasi: Lozice, Podbreg in Podnanos.

Vasi pod Nanosom in v ozadju Kraška planota

Iz te steze sem stopil na asfaltno cesto, po kateri sem hodil nekaj kilometrov. Potem sem zopet zavil na gozdno stezo. Sedaj sem šel mimo razcepa, kjer je šla gozdna pot strmo po pobočju proti Abramu. Pot sem nadaljeval proti cerkvi Sv. Nikola.

Asfaltni vložek poti pod Nanosom

Tik preden je pot zavila še v zadnji vzpon proti prej omenjeni cerkvi, sem zavil v dolino v smeri vasi Podraga. Spuščal sem se okoli 45 minut, ko sem stopil na jaso v bližini avtoceste Razdrto - Nova Gorica. Avtocesto sem prečil pod podvozom in sedaj sem se po travnikih, ki so bili pokriti z ivjem in razpoložljiva tekočina na njih je bila zamrznjena, odpravil proti vasi Podraga. Sonce je lepo osvetlilo hribovito pokrajino, ki so jo prekinjale večje in manjše doline. Naselja pod Nanosom in hribovjem Gora, ki se je vleklo proti Novi Gorici, so dajala pokrajini živost. Še posebaj so izstopala večja naselja: Vipava in Ajdovščina. Nad Ajdovščino sem lahko opazoval cesto proti Colu.

Cerkev Sv. Nikolja v pogorju Nanosa

Kmalu sem prišel do vasi z imenom Podraga. Šlo je za sorazmerno veliko vas, ki je imela značilno primorsko arhitekturo. V tej vasi imajo tudi zelo lepo kapelico posvečeno Sv. Jakobu zavetniku polj in pohodnikov. Za vasjo je bila posejana vinska trta, ki me je opozarjala, da prihajam v vinorodne kraje.

Kapelica Sv. Jakoba v Podragi

Za vasjo sem se začel vzpenjati proti Kraški planoti. Vsaj 2 uri sem se vzpenjal po kolovozih. Višje kot sem bil, lepše se je videlo pogorje Nanosa in Gore kot celota in dolina pod njima. V ozadju pogorja Gore so kraljevali Golaki, ki so izstopali po svoji višini in valovitosti ter z gozdom poraščenih vrhovih. Na zahodu, severu in jugu se je začela odpirati kraška planota. Šlo je za gričevnato planoto, ki so jo prekinjale doline in zaselki. Na nekaterih gričih so bile tudi cerkve. Daleč na zahodu pa so bile Krnske Alpe, z gosto "posejanimi" skalnatimi vrhovi, ki so bili pokriti s snegom. Zaradi svojega kontrasta so lepo izstopali iz ostale pokrajine.

Pogled na Golake iz Kraške planote

Ko sem prišel na kraško planoto, me je "pričakal "Štjak" kot prva vas na tem področju. Šlo je za zanimivo vas na vzpetini z značilnimi primorskimi hišami. Iz Štjaka sem se spustil proti zaselku Dolenje. Šlo je za vas, kjer so prevladovale klasične kmetije. Videlo se je, da jim vinogradništvo tu ne prinaša prav veliko denarja. Iz Dolenj sem se spustil v ozko dolinico, kjer sem opazil potok, ki je imel prazno strugo, vendar obilica skal v njegovi strugi je pričala, da se napolni tudi z vodo, ko jo je dovolj. Vsaj pol ure sem hodil po tej dolini, dokler me niso smerokazi usmerili strmo v pobočje. Po gozdni poti sem se strmo vzpel do vrha hriba. Sedaj sem dospel na kraško planoto. Nato pa sem najman slabo uro hodil po gozdovih te planote, dokler nisem na svoji levi strani zagledal cerkev na hribu. Šlo je za vas Avber. Na tem mestu naj omenim, da sem sledil GPS sledi, ki sem jo dobil na forumu Jakobova pot. Ko sem kasneje doma gledal Googlovo zemljo, sem videl, da bi šel lahko tudi po krajši poti do vasi. Vendar se mi je zdelo bolj sigurno, da sledim sledi, kljub temu, da sem s tem nekoliko podaljšal pot. Pot je bila na tem delu ves čas označena z značilnimi oznakami Jakobove poti, vendar pohodnik spregleda kakšno oznako oziroma jo morda kje ni iz različnih vzrokov ni. Vse to pa lahko vodi v izgubljanje na poti.

Vas Avber

Ujela me je že tema, zato sem si na glavo nadel čelno svetilko in na ta način premagal še zadnji del poti do vasi Avbar. Tu sem prespal na kmečkem turizmu pri Francinovih (GSM 041 730 698). Razpolagajo s kvalitetnimi sobami. Poleg tega je gost lahko deležen prehrane. Pripravljeni so pripraviti tudi hrano po željah po predhodnem dogovoru.

Turistična kmetija Francinovi (Avber)