donovany-durkova

POHOD PO VELIKI FATRI IN NIZKIH TATRAH (SLOVAŠKA)

zavetišče Durkova-koča Štefanika

Ko sem pričel nov pohod iz zavetišča Durkova, in sicer 4. etapo, sem se ga veselil, kajti vedel sem, da se bom povzpel na najvišji vrh Nizkih Tatr z imenom Dumbier (2043 m). Najprej se je bilo potrebno povzpeti nazaj na greben, ki je vodil do najvišje gore Nizkih Tatr. Tega dne je bilo zjutraj zelo mraz, kajti še vedno je bilo vetrovno. Na travi je bilo tudi ivje. V roke me je tako zeblo, da sem jih moral dati v žep, da nisem prehudo trpel zaradi mrzlih rok. Žal mi je bilo, da nisem imel v nahrbtniku rokavic. Od sedaj najprej moj nahrbtnik nikoli ne bo brez rokavic.

Po 30 minutah vzpenjanja, sem prišel na greben. Pot sem nadaljeval proti vrhovoma: Chabenec (1995 m) in Polana (1890 m). Hodil sem po grebenski poti, ki se je dvigovala in spuščala glede na konfiguracijo terena. Na tem delu sem ves čas na levi strani opazoval večje jezero v dolini, ki se imenuje Liptovska Mara. Po teh dveh gorah pa sem se že usmeril proti 2 najvišji gori Nizkih Tatr: Chopoku (2024 m). Vendar je bilo do njega potrebno hoditi vsaj 4 ure od izhodišča preko še enega vrha: Dereše (2004 m). Malo pred Derešem sem opazil mulatero, ki je bila narejena iz položenih okoliških skal.

Mulatera pod Derešem

V okolici Dereše mi je poziral tudi gams.

Gams pod Chopokom

Iz Dereše sem se spustil na Chopok, kjer je tudi končna postaja gondolske žičnice. Tu lahko v vseh smereh srečaš veliko pohodnikov. Tu se nahaja tudi eno izmed glavnih slovaških smučišč. V bližini gondolske postaje pa je tudi gostinski obrat, kjer lahko dobro jemo in se odžejamo.

Končna gondolska postaja na Chopoku

Iz Chopoka sem se odpravil po mulatjeri - če ne bi bilo le-te, bi bilo skrajno težko hoditi po večjih in manjših skalah - na vrh Dumbierja. Po pobočjih te gore je navzgor in navzdol hodilo veliko ljudi vseh starosti. Na vrh sem se iz Chopoka vzpenjal slabi 2 uri. Na vrhu sem si privoščil krajši počitek, ogledoval sem si bližnjo in daljno okolico ...

Vrh Dumbierja (1043 m)

Iz Dumbierja sem se spustil najprej po isti poti, kot sem se vzpel. Po kakšnih 45 minutah hoje pa sem zavil proti koči Štefanika (1728 m), in sicer po južnem pobočju gore. Po kakšni 1,5 ure hoje sem prišel pred kočo Štefanik, kjer sem se okrepčal in prespal noč.

Koča Štefanik pod Dumbierjem

Prikaz 3. etape: Donovany-Zavetišče Durkova (kliknite za Google Tour)