POHOD PO
VELIKI FATRI IN NIZKIH TATRAH (SLOVAŠKA) |
|||||||||||||
|
Sledila je 5. etapa iz koče Štefanika do zavetišča Ramža. Od koče poteka pot po grebenu naprej proti prelazu Čertovica (1238 m). Na tej poti obiščemo naslednje vrhove in sedla: Kralička (1682 m), Kumštevo sedlo (1549 m). Na tem območju sem že nekaj časa opazoval na severu Visoke Tatre na meji s Poljsko, ki jih loči od Nizkih Tatr širša dolina. Z zanimanjem pa sem si ogledal tudi lesene palice med borovci na Kumštevem sedlu, ki jih tu uporabljajo za označevanje smeri, ki jo ima t.i. rdeča pot (beri E8). Od tu sem se po grebenski poti spustil preko smučišča na prelaz Čertovica.
Na prelazu sem se odžejal v gostilni ob cesti. Kasneje mi je bilo žal, da tu nisem kupil še kakšen pregrizek, kajti v nadaljevanju tega dne ni bilo mogoče več naročiti hrano. Iz prelaza sem se začel po makadamski cesti dvigovati zopet navzgor proti sedlu Lenivouv (1378 m). Na poti navzgor sem opazil, da je tukaj zelo pogosto drevo jerebika. Ko sem prišel na sedlo Lenivou, sem zavil v levo proti sedlu Bacuške (1319 m). Tu se je začel najslabši del poti od Kremnickih Ban do Telgarta. Pogotosto sem hodil po ozkih stezah, ki so bile zaraščene z visoko travo, rožami, nizkimi borovci, jerebiko, bodičevjem (manj pogosto). Poleg tega pa je bil v tem delu gozd še posebno močno napaden s strani lubadarja. Pot pa je šla gor in dol glede na konfiguracijo terena.
Po kakšnih 2 urah hoje od prelaza Četovica sem prispel na sedlo Bacuške. Iz tega sedla sem se spustil k zavetišču Čamža. V tem zavetišču ni gostinskega osebja. Mogoče je prespati v zavetišču v spalni vreči ali brez, vendar smo ponoči izpostavljeni večjemu mrazu. V notranjosti zavetišča lahko tudi zakurimo štedilnik, na njem kaj skuhamo ali samo ogrevamo zavetišče. Tudi zunaj je ognjišče, vendar so v njegovi bližini nakopičeni odpadki, zato sedeče pohodnike ob ognjišču še bolj intenzivno obletavajo nadležne mušice. Malo nad zavetiščem si lahko nalijemo tudi tekočo vodo. V zavetišča sem prispel okoli 16. ure. Ostali pohodniki so prišli, da bi prenočevali v prenočišču okoli 19. ure. Takrat smo zakurili ogenj na zunanjem ognjišču, kajti bilo je kar hladno. Noč sem dokaj uspešno prespal.
| ||||||||||||
Copyright by Janez Černilec 2013 |