k_bane_k_studna

POHOD PO VELIKI FATRI IN NIZKIH TATRAH (SLOVAŠKA)

Kremnicke Bane-Kralova Studna

Idejo za pohod po Veliki Fatri in Nizkih Tatrah sem dobil, ko sem pregledoval vodnik po Evropskih pešpoteh. Odločal sem se, ali naj začnem svoj pohod v Bratislavi, kjer bi najprej hodil po Nizkih Karpatih ter Belih Karpatih. Ker pa sem pri načrtovanju pohoda ugotovil, da si ne bom uspel na celotnem tem delu poti zagotoviti "prenočevanja pod streho", sem se odločil za pohod: Kremnicke Bane-Telgart. Saj je koča Brezinky, kjer bi lahko prenočeval 2. etapo pohoda iz Bratislave do Kremnickih Ban pogorela nekaj let nazaj.

Prvi dan sem se pripeljal z vlakom v Kremnico na relaciji: Kranj-Beljak-Dunaj-Bratislava-Zvolan-Kremnica. Ves čas sem imel tekoče prestope. Kakšnih 20 minut sem čakal le na odhod gorskega vlaka: Zvolan-Kremnica. Iz Kranja sem se odpeljal okoli 8. ure. V Kremnico pa sem dospel ob 20. uri.

Poln pričakovan sem izstopil iz vlaka na železniško postajo v Kremnicah. Šlo je za majhno postajo, ki je bila zgrajena na pobočju gore. Kremnica pa je ležala nižje pod hribom. Do centra tega mesteca sem potreboval okoli 20 minut. Opazil sem, da imajo tu bolnišnico za psihične bolezni, prenočišče v bregu nad mestecem, veliko cerkev ... Moje prenočišče Veža se je nahajalo v starem mestnem jedru Kremnic. V tem mestu so več stoletij iz kremena pridobivali zlato, srebro ... Še danes pa je v Kremnici kovnica evrskih kovancev.

Naslednje jutro sem se z avtobusom ob 8. uri odpeljal do bližnih Kremnickih Banov. Izstopil sem na prvi postaji, čeprav bi bilo boljše, da bi izstopil na drugi, kajti ta vas ima dve avtobusni postaji. Po zelo prometni ozki cesti, kjer je vozilo tudi veliko tovornjakov, sem hodil proti označeni poti E8. Z njo sem se srečal šele nad vasjo, kjer je bila manjša planota. Zagledal sem smerokaze, ki so pohodnike vodile v različne smeri glede na njihove načrte. Jaz sem se usmeril proti Krahulam, kjer je smučišče v zimskem času.

Asfaltna cesta se ni preveč strmo vzpenjala proti prej omenjenemu smučišču. Šel sem tudi mimo obeležja, ki je naznanjal, da je na tem mestu središče Evrope.

Obvestilo o geometričnem središču Evrope

Po približno 1 uri hoje sem prispel v kraj Krahule, kjer sem lahko občudoval lične lesene hiše. Opazil pa sem tudi smučišča z vso potrebno infrastrukturo. Tu sem tudi zavil desno in se odpravil proti hribom, poraščenim z gozdom. Po 1 uri hoje sem dospel do novega smučarskega središča na Slovaškem z imenom Skalka.

V bližini Skalke je na enem izmed tamkajšnih hribov postavljen tudi oddajnik, ki nam pove, kje se nahaja Skalka, ko smo že kar veliko kilometrov oddaljeni od teh krajev.

Gostinski obrat na smučišču Skalka

Iz smučarskega središča Skalka me je pot vodila v čisto divjino. Obdajali so me samo gozdovi, ki so rasli po tamkajšnih pobočjih gora. Vse do gorskega hotela Kralova Studna, ni bilo nobenega naselja niti nobene hiše. Po kakšni uri hoje od Skalke sem se lahko odpočil v majhnem pokritem nadstrešku z mizo in klopcama. Tu pa sem krenil na gozdno stezo, ki se je usmerila na greben in na nekaterih delih je bila zaraščena z visoko travo, bodičevjem, nizkimi borovci ... Ura je bila že poldan, jaz pa sem imel še 10 ur hoje do hotela. Torej bi lahko v hotel dospel ob 22. uri, kar je bil še sprejemljiv čas, da ujamem hotel še odprt.

Od sedaj naprej sem hodil z mojo največjo možno hitrostjo. Hodil pa sem od enega do drugega manjšega hriba. Pogosto so bili čez stezo preverjena tudi debla, ki pa so tam morali ležati že več let, kajti ljudje so že naredili steze okoli teh dreves, če jih ni bilo mogoče kar prestopiti. Poleg tega so v času, ko sem začel hoditi po gozdni stezi, pokrajino prekrili deževni oblaki. Začel je pihati veter in občasno so se pojavljale večinoma manj izrazite strele. Le nekajkrat se je kar močno zabliskalo in počilo nad mano. Občasno je tudi rahlo deževalo, kar je bil vzrok, da sem odprl moj dežnik. To vreme je šlo meni v prid, kajti sedaj me ni več pregrevalo.

Okoli 18. ure sem dospel do asfaltne ceste, in sicer na prelaz Maly Šturec (890 m). Smerokaz mi je sporočil, da imam še 3 ure hoje do hotela. Vsaj 2 uri sem hodil v breg po makadamskem kolovozu, ki se ni preveč strmo vzpenjal. Potem pa se je moja pot preusmerila na gozdno stezo in strmo sem se začel vzpenjati v hrib. Steza je na tem delu malo vijugala, kar mi je omogočilo malo lažji korak, kljub strmemu terenu. Po kakšnih 20 minutah hoje po tej poti, sem zopet stopil na široko makadamsko cesto. Od tu sem imel še 1 uro hoje po dvigajoči cesti do hotela. Na koncu poti sem se dvignil nad gozdno mejo in bil sem ob 21. uri pred hotelom Kralova Studna v Velikih Fatrah.

Hotel je bil v tem času še odprt, da sem se lahko v njem odžejal in najedel. Sledilo je udobno spanje po 1. opravjeni naporni etapi. Le-ta je bila tudi najbolj naporna glede na dolžino poti in časa hoje na vsem mojem 7 dnevnem pohodu.

Hotel Kralova Studna

Prikaz 1. etape: Kremnicke Bane-Kralova Studna (kliknite za Google Tour)