|
SENTIEROS
FRANCISCANOS |
||||||||||||||||
|
Zjutraj sem v Stiji odnesel šotor, spalno vrečo in podlogo na tamkajšno pošto in vse to poslal po pošti domov. Nahrbtnik je bil le pretežak in verjetno s takšnim tovorom ne bi prišel do Assisija. Iz Stie se je potrebno povzpeti na najvišji vrh celotnega pohoda, ki nosi ime Cava dei Frati (1358 m). Za ta vzpon potrebujemo vsaj 6 ali več ur. Že po nekaj sto metrih iz hotela sem se začel vzpenjati proti vasi Lonnano. Do te vasi sem hodil po dokaj "odprti" pokrajini, kjer so se mi odpirali lepi pogledi v dolino in bližnjo okolico. Od Lonnana naprej sem začel hoditi strmo v breg, večinoma po planinskih poteh, dokler nisem prišel do zaselka Casalino. Nisem šel čez središče vasi, ampak ob njenem obrobju. Od tu naprej pa me je čakala pot do vasice Eremo di Camaldoli. Do tega kraja sem se "prebil" po asfaltnih, makadamskih in planinskih poteh ter kolovozih. Hodil sem po planoti, se spuščal in vzpenjal po bregovih, dokler nisem prišel do lekarne v Eremu di Camaldoliju. Kmalu, ko sem zapustil Camaldoli, sem se začel vzpenjati po planinskih poteh do najvišje točke pohoda, in sicer do prej omenjenega vrha Cava dei Frati (1358 m). Čez ta vrh gre tudi znana pohodniška pot Grande Escursione Appenninica (GEA).
Do prenočišča v Badiji Pratagliji (Badia Prataglia) me je vodila dokaj strma, spuščajoča planinska pot. Ves čas sem hodil po gozdovih. Najprej sem prišel do planinske koče Fangacci. V bližini Badie Prataglije sem opazil oznake za gozdno učno pot. Še malo naprej sem šel mimo restavracije, kampa in nogometnega igrišča. Tu sem še zadnjič stopil na planinsko pot, ki me je odpeljala do mojega cilja tega dne. Badia Prataglia je naselje, ki je stisnjeno v ozko dolinico, ki je z vseh strani obdano s hribi, ki so gosto poraščeni z drevesi. Od vrha do Badije Prataglije sem potreboval slabe 3 ure.
| |||||||||||||||
|
Copyright by Janez Černilec 2014 |
||||||||||||||||
