|
SENTIEROS
FRANCISCANOS |
|||||||||||||||||
|
Na vrsti je bila etapa Stefano-Sansepolcro. Pohod sem začel pred hotelom, kjer sem prenočeval. Najprej sem šel skozi del mestnega jedra in kmalu zavil na desni breg potoka Ancione. Tudi marsikatera podeželjska italijanska hiša na tem področju ima zelenjavni vrt, kjer je obvezna vrtnina med drugim tudi paradižnik. Podobno je tudi v Pieveju Santu Stefanu. Ko sem prišel iz mesta, sem šel pod avtocesto in kmalu potem v strm hrib po planinski poti. Ta pot se je kmalu prevesila navzdol in na moje presenečenje sem prišel na počivališče ob avtocesti, kjer je bil bencinski servis, trgovina, gostilna in hotel oz. t.i. avtogrill. Od tega gostinskega oz. trgovskega obrata je šla makadamska pot najprej po raven, ob dokaj strmem hribu, ki je bil sestavljen iz kremena. Kmalu pa je pot zavila v hrib proti umetnemu jezeru z imenom Montedoglio. Pot se je ves čas vzpenjala, dokler na vrhu nisem zagledal novo manjšo dolino in hrib. Ob poti sem ves čas videval napise: prepoved lova. Ko pa sem se začel spuščati proti prej omenjenemu jezeru, pa sem šel mimo manjšega dvorca, kar je nakazovalo, da prihajam v bogatejše kraje glede materialnih dobrin. Po kakšnih 4 urah hoje sem prišel do umetnega jezera Montedoglia, ki sem ga prečil čez most.
Kmalu za umetnim jezerom pa sem se zopet povzpel v strm breg, dokler nisem prišel nad osamljeno hišo nad jezerom z bazenom. Tu sem srečal tudi 3 pohodnike, kar pa se ni pogosto dogajalo na poti. Sledil je spust proti vasi Albiani (Albiano), ki pa leži na večji ravnini, ki je tudi vir bogastva teh krajev poleg industrije in storitvenih dejavnosti. V dolino sem se spuščal po stezi, ki je šla po isti trasi kot električni daljnovod. Torej je šla pot v ravni liniji skoraj ves čas. Le na koncu je zavila po svoji trasi in ni šla več tako naravnost. Tu se je začela pot po ravnini vse do Sansepolcra. Po njej sem hodil skoraj 3 ure. Šel sem mimo naslednjih vasi: Viaio, Santa Croce, Falcigiano in Santa Fiora, ki je večje naselje na tem območju poleg Sansepolcra in ima zanimivo obeležje za svoj kraj. Najprej sem hodil ob potoku in njivah s tobakom, sončnicami, pšenico, koruzo ... in med vinogradi. Nekoliko višje je bil na moji levi strani tudi bajar. Nato sem prišel do velike industrijske cone Sansepolcra, kjer so imela številna podjetja svoje industrijske obrate, servisne delavnice, skladišča, pisarniške in prodajne prostore ... Za tem pa sem vstopil najprej v novi del Sansepolcra, čez kakšnih 1,5 km pa sem dospel tudi v srednjeveški del Sanselpocra. Stari del Sansepolcra je ohranil svoj srednjeveški videz, ker očitno je bila gradnja v tistih časih kakovostna in trajna, da so se stavbe ohranile vse do danes. V tem delu je bilo dokaj veliko turistov, ki so hodili po tamkajšnih ulicah znotraj ohranjenega mestnega obzidja, posedali po gostinskih lokalih oziroma kupovali po trgovinah. Tega dne sem prenočeval v nastanitvi postelja&zajtrk v centru srednjeveškega Sansepolcra. Šlo je za srednjeveško meščansko hišo, ki je imela ohranjeno notranjost stavbe še iz srednjega veka, le pohištvo, kopalniška oprema ipd. je bilo novejšega datuma, vendar v arhaičnem stilu.
| ||||||||||||||||
|
Copyright by Janez Černilec 2014 |
|||||||||||||||||
