biscina_assisi

SENTIEROS FRANCISCANOS

Biscina-Assisi

Zadnja etapa je nekaj posebnega, ker veš, da naslednji dan ne bo potrebno zopet na pot, poleg tega pa me je zanimalo, kako izgleda Assisi. Iz Biscine sem najprej spuščajoče prečil hrib, na katerem je bil zaselek Biscina in se je dvigoval še višje, kjer je bilo še nekaj kmetij. Po kakšnih 2 urah hoje sem prišel do potoka, mimo katerega sem se dvignil do lokalne ceste. Pod to lokalno cesto pa se je nahajalo jezero Valfabricca. Najprej sem se vzpenjal po lokalni cesti, dokler me niso smerokazi napotili na ožjo asfaltno cesto, ki je šla v klanec, ki je bil označen z 20 %. Peljala je do bližnjega kmečkega turizma. Pot se je nadaljevala po kolovozu, ki se je strmo vzpenjal proti vrhu hriba. Ko sem se začel spuščati po makadamski cesti proti Valfabricci, sem lahko ugotovil, da sem šel zelo naokoli, da sem prišel do lokalne ceste, ki je vodila v Valfabricco. Kmalu sem iz lokalne ceste zavil na makadamsko cesto, ki me je "odpeljala" v manjše mesto Valfabricca. Tu sem se nekoliko okrepčal in mimo ličnih fresk ob lokalni cesti krenil proti Assisiju.

Valfabricca

Nekaj časa sem hodil po lokalni cesti, približno 2 km, dokler nisem prišel do restavracije. Od tu naprej pa se je začel kolovoz najprej rahlo vzpenjati, čez nekaj časa pa je postal vse bolj strm, kajti videlo se je, če želim priti na vrh hriba, se bo potrebno strmo vzpeti. Ko sem prišel na vrh hriba, se je na južni strani odprla nova dolina, nad katero je bil tudi Assisi. Nekaj časa sem sedaj hodil po makadamskih in lokalnih cestah po planoti, dokler se nisem usmeril na stezo, ki je vodila naravnost proti Assisiju, ki se je že videl v daljavi. Kakšne 2 uri sem potreboval, da sem prišel do lokalne ceste, ki s severne strani vodi do Assisija. Po njej sem najprej prišel do kraja Santa Croce, kjer je cerkev, potok ... Od tu pa sem se po ozki asfaltni cesti, ki se ves čas vzpenja, povzpel do srednjeveškega mesta Assisi, kjer je tudi cerkev, v kateri so posmrtni ostanki Sv. Frančiška Asiškega. Tu je bilo veliko ljudi, ki so bili v cerkvi ali pred njo, posedali po gostinskih lokalih ali kupovali v trgovinicah, se sprehajali po mestu ... Na ulicah in pred cerkvijo so izstopali menihi v črnih oblačilih.

Pogled na mesto Assisi iz južne strani

Iz Assisija sem se spustil v dolino po posebni cesti, ki je bila tlakovana s keramičnimi ploščicami opečne barve, na katerih so bila ves čas imena in priimki ljudi. Ko sem prišel v dolino, sem se odpravil proti mestecu Santa Maria degli Angeli, kjer je železniška postaja Assisi. Tu sem prespal v hotelu, nasproti železniške postaje in drugo jutro sem se odpeljal proti Firencam. Ob 12:15 pa sem se iz Firenc odpotoval z avtobusom proti Ljubljani, kamor sem dospel ob 20. uri zvečer.

Pohod je bil zanimiv, poučen in naporen. Spoznal sem nove kraje in novo kulturo. Presenetila me je srednjeveška ohranjenost italijanskih mest, ki sem jih obiskal. Kazal se je tudi velik kontrast med podeželjem v hribih in mesti. Ljudje zapuščajo hribovsko podeželje. Tisti, ki so ostali, pa se preživljajo s kmetijstvom. Le v bližini večjih mest lahko na podeželju zasledimo tudi bolj razkošne hiše, ki so v lasti ljudi, ki delajo v mestih. Videl sem kar nekaj bazenov ob podeželjskih hišah in v mestih. Po podeželju imajo bolj skromne cerkve in znamenja, medtem ko so v mestih razkošne cerkve z vsem možnim bliščem.

Mesta pa so postavljena na ravninah, kjer pridelajo dovolj hrane za sebe in za trg. V industrijskih conah uspešno delujejo tovarne, storitvena in trgovska podjetja. Srednjeveška mesta pa privabljajo turiste iz celega sveta, kar omogoča storitveno in trgovsko dejavnost, ki prinašata dohodek tamkajšnemu prebivalstvu.

Marsikateri lokalni cesti je razpadel asfalt, kar pomeni, da primankuje denarja za tovrstne obnove.

Ljudje na tem področju so bili temperamentni. Tisti, v gostinskih obratih in trgovinah pa poslovni. Kar nekaj ljudi, ki sem jih srečal na poti, so želeli komunicirati z menoj, vendar je bil prepreka jezik, ker so znali samo italijansko oz. francosko. Veliko ljudi pa je znalo tudi angleško.

Ob poti je na voljo dovolj prenočitvenih kapacitet, ki so ustrezne kakovosti. Cene prenočevanja pa nihajo od 35-50 EUR glede na lokacijo. Večji obisk ima določen kraj, višje so tudi cene. Na jedilniku so obvezno makaroni kot predjed, za glavno jed običajno ponujajo goveje, svinjsko meso ali meso iz jagnetine. Postrežejo tudi s solato. Kot priloga k mesu pa je običajno krompir. Na mizo pa vedno prinesejo tudi dovolj kruha.

Pije pa se vino, pivo, sladkane pijače kot so Coca Cola, Fanta, sokovi ... Po večerji pa te natakarji vedno tudi vprašajo, če želiš kavo.