badia_prataglia

SENTIEROS FRANCISCANOS

Badia Prataglia-Chiusi della Verna

Le kratek čas sem hodil po naselju Badia Prataglia, kajti zelo kmalu sem se začel vzpenjati v strm breg, v smeri zaselka Frassineta. Do tega kraja sem hodil po planinskih poteh, kolovozih in makadamu. Ves čas se me obdajali listnati gozdovi, katerih tla zaraščajo praprot, robidovje, brin ... Če bi stopil iz poti, je pokrajina za človeško nogo neprehodna.

Iz Frassinete sem se usmeril proti malo večji vasi v dolini, ki nosi ime Rimbocchi. Najprej sem hodil po planoti, nato pa sem se strmo spustil proti prej omenjenemu kraju.

Rimbocchi

Ko sem zapustil vas in prečil glavno cesto, sem pred seboj zagledal potok, ki je bil poln deroče vode. Polna struga je bila posledica deževja v tistih dneh. Kamenje, po katerem so hodili pohodniki čez potok, je bil prikrit z vodo. Sezul sem si čevlje in iz nog potegnil nogavice, da bi prebrodil potok. Ampak že prvi korak v vodo, mi je nakazal, da je dno zelo neravno in tudi noga se mi je globoko pogreznila v vodo. Hitro sem stopil iz vode. Jasno mi je bilo, da na ta način ne bom prečil potoka. Nazaj sem se obul in odšel nazaj proti vasi. 2 domačinki, sedeči na klopci pred hišo, sem vprašal, kako bi nadaljeval svojo pot proti Verni. Ker nista znali angleško, smo se sporazumevali v italijanščini. Najprej sta mi dopovedovali, da moram čez potok. Ko sem jima razložil, da je voda previsoka za kaj takega, ste mi povedal, da obstaja še ena pot proti Verni. Na GPS napravi sem vključil zemljevid Italije in zagledal markirano pot, ki se je višje v hribih priključila moji sledeni poti na GPS napravi.

Odpravil sem se proti mostu, ki preči potok in kmalu našel odcep iz ceste, kjer se je začela alternativna planinska pot proti Verni. Pot je nosila oznako GEA 053. Najprej sem prišel do nekaj hiš na samotnem kraju bolj na začetku hriba, do katerih je vodil kar kolovoz. Občutek sem imel, da niso popolnoma zapuščene. Kraj pa je nosil ime Siregiolo.

Planinska pot je bila ves čas markirana, vendar se je videlo, da ni množično uporabljena. Na veliko mestih je bila zaraščena. Strmo se je vzpenjala v breg. Komaj sem čakal, da pridem na vrh grebena. Ko sem prišel na njega, se mi je odprl pogled proti dolini na drugi strani hriba. Tudi pot je bila vse manj zaraščena in širša. Po kakšnih pol ure hoje sem prišel do poti, ki sem jo zapustil, ker nisem mogel priti do nje zaradi potoka. Le-ta pa nosi oznako GEA 052.

Od tu pa sem nadaljeval pot proti Chiusi della Verna. Najprej sem hodil po planinski poti, ki se je najprej vzpenjala, nato pa spuščala proti naselju Chiusi della Verna. Ko sem se začel spuščati, sem pred sabo zagledal kamnite bloke in pečine. Nenadoma zagledam Santuario Della Verna, ki je bil na ogromni pečini, na njenem vrhu. Sedaj vem, da je v tamkajšnih votlinah živel Frančišek Asiški. Malo naprej sem prišel do ceste, ki je vodila do prej omenjene cerkve. Prekrita je bila s kamenjem, ki je bil položen eden poleg drugega. Po tej cesti sem se spustil v Chiusi della Verna, kjer sem prenočil (prve jaslice Frančiška Asiškega).

Chiusi Della Verna