POT ALPE ADRIA-TRAIL

Lipica - Milje

























Lipica, kjer sem začel etapo: Lipica - Milje (gpx sled),  je poseben kraj, saj se tu vsa zgodba vrti okoli Lipicancev. Vse povsod plapulajo zastave z znakom konja in letnica 1580, ko so ustanovili posestvo Lipica. Hotelske in kmetijske objekta pa obdajajo ogromni pašniki, ki so ograjeni s posebno belo ograjo. Znotraj pašnikov se pojavljajo številne vrtače, kar priča na kraško področje. Vrtače so po svoje čudna tvorba, kajti očitno je voda ogromno zemlje odnesno neznano kam pod površino.


Pašniki za konje v Lipici

Ko sem prišel ven iz ograd posestva Lipica, sem se usmeril proti hribu Kokoš. Ko sem prišel do regionalne ceste, se je začel vzpon po lepi gozdni poti, ki se je dokaj strmo dvigovala proti koči na Kokoši. Po kakšnih 45 minutah hoje sem prišel do koče, ki pa je bila v tistem času zaprta.


Koča na Kokoši

Sledil je spust proti Krvavemu potoku. Med listnatim gozdom, kjer so svoj življenjski prostor našle številne leske, je potekala makadamska pot. Vsaj 1,5 ure sem hodil po tem gozdu, kjer se je pot počasi spuščala. Potem pa se je pred menoj pokazalo opuščeno košarkarsko igrišče. Ko sem naredil še nekaj korakov naprej, sem ugotovil, da gre za zapuščeno karavlo bivše jugoslovanske ljudske armade. Še malo najprej sem prišel do osamljenega pokupališča ob razpadajoči cervki. Tu pa se je pot začela bolj strmo spuščati. Nekje na tem področju sem zopet v daljavi videl Trst z okolico. Še malo naprej sem pod sabo v daljavi že videl vas Krvavi potok tik ob meji z Avstrijo. Po ne preveč strmem spustu sem se spustil v Krvavi potok, kjer lahko dobite na bencinskem servisu ob naši poti  hrano in pijačo.


Krvavi potok

Sledila je hoja skozi vas Mihele. Pod to vasjo sem prišel na makadamsko cesto, po kateri se je vozilo dokaj veliko ljudi s cross kolesi. Začel sem hoditi v smezi severo-zahod. Po kakšnih 45 minut hoje sem prišel do vasi Draga. Na svoji levi strani sem zagledal pano, kjer je pisalo, da sem na trasi nekdanje želežniške proge, ki je bila narejena po dolini Glinščice.


Vas Draga

Na začetku sem hodil po udobni makadamski cesti, ki je bila nekoč železniška proga. Po kakšnih 3 km hoje tudi skozi tunele, sem se usmeril na strmo planinsko pot proti zaselku Botač. Že med potjo sem zanimanjem opazoval skalovje nad dolino Glinščice. Ko sem prišel do prej omenjenega zaselka, sem bil v dolini Glinščice.


Zaselek Botač v dolini Glinščice

Prišel je čas za vzpon na desni breg nad dolino Glinščice. Vzpon sem začel s prehodom čez ličen most. Potem sem se najmanj eno uro vzpenjal po planinski poti, da sem prišel na vrh bregu. Oči so mi med potjo švigale: po bregovih nad Glinščico, na strugo reke Glinščice, ki se pojavljala tudi kot slap. Na pečinah sem opazil dva plezalca. Eden je v času mojega prihoda že prišel na vrh, drugi pa se je šele vzpenjal.

Vzpon po pečinah nad dolino Glinščice (bližina Sv. Marije na Pečeh)

Šel sem tudi mimo cerkvice v skalovju, ki nosi ime Sv. Marija na Pečeh.


Nad dolino Glinščice

Kmalu potem, ko sem prišel na vrh, me je čakala gozdna steza, ki me je peljala na drugo stran hriba in sicer na Razgledno točko nad kroglami. Prišel sem do mesta, kjer sem imel lep pogled na Trst in njegovo okolico. Pod mano pa je bilo naselje Dolina. Po strmem pobočju sem se spustil do njega. Za to pot sem potreboval vsaj 1 uro, kajti pot ni šla samo strmo navzdol, ampak se je postavila tudi prečno na hrib in se s tem zravnala.


Naselje Dolina pred Trstom

Iz naselja Dolina sem sem usmeril proti Miljam. Pot me ni vodila po lokalnih asfaltnih cestah, ampak po gozdnih stezah. Tu sem izgubil tudi uradno pot Alpe Adria, kot sem jo imel začrtano na GPS napravi in sem se moral spustil do regionalne ceste, od koder sem se po serpentinasti poti dvignil proti vasi Mačkolje. Tu sem zopet prišel na uradno pot Alpe Adria. Zelo kratek čas sem hodil po lokalni poti za Milje, kajti zopet sem stopil na kolovozno pot, ki me je odpeljala že dokaj blizu Milj (na tej povezavi si lahko preberete več o Miljah, ki ima status mesta in bogato zgodovino, op. a.).


V bližini Milj

Vendar tu ni šla pot Alpe Adria po najkrajši poti do tega mesta, ampak sem še kar nekaj časa hodil proti jugu skozi naselje, ki sem se ga najbolj zapomnil po bambosu, ki sem ga prvič opazil v teh dneh. Potem pa sem se začel vzpenjati v hrib po nekdanji rimski cesti. Kmalu se je pot  usmerila proti severu-zahodu in se kar dolgo vila po pobočju brez hujšega vzpenjana. Šele dokaj visoko je zopet serpentinasto zavila proti jugo-zahodu in še kar nekaj časa je trajalo, da sem prišel na vrh hriba in se začel spuščati proti Miljam. Najprej sem šel skoz naselje Santa Barbara, potem pa sem se po regionalni poti spustil do Milj. Ko sem prišel v Milje, sem se po spuščajoči cesti usmeril na zahod in sem se dokaj strmo spustil proti centru Milj. Kmalu sem prišel v center Milj. Na koncu sem šel samo na mojo končno točko na GPS-u, ki je bila pri lični cerkvi v Miljah Sv. Janeza in Pavla. Malo sem iskal kakšno označbo v zvezi s potjo Alpe Adria, vendar jo nisem našel.


Cerkev Sv. Janeza in Pavla v Miljah

Spodaj prikazujemo prehojeno poti s pomočjo fotografij

Prikaz prehojene poti: Lipica - Milje s pomočjo fotografij in GPS sledi

Copyright by Janez Černilec 2015