|
POT ALPE
ADRIA-TRAIL |
|
                  
|
Okoli 8. ure zjutraj sem se odpravil iz zaselka Baumgartner najprej čez travnik in nato po gozdu do malo večjega zaselka kot je bil prvi, kjer sem prespal noč, Altfinkenstein (Stari Bekštanj). Ugotovil sem, da bi tudi lahko v tem zaselku prespal, če bi vedel za kraj in imel potrebo po prenočevanju. Vas pa je imela tudi grad na bregu, od katerega so ostale razvaline. Pred menoj je bil nekoliko večji pas gozda, ki sem ga moral prehoditi po gozdni poti, ki se je vila po ne preveč strmem bregu. Iz gozda pa sem stopil v zaselek Pogöriach, ki pa je bil že blizu Bače (Faak am See). Tu sem opazil kar nekaj gostinskih obratov, ki so nudili gostinske storitve oz. sobe. Tu sem bil že na ravnini in sem samo še odkorakal v turistično Bačo. Najprej sem prečil železniško progo, nato sem hodil med hišami, dokler nisem prišel v kamp za šotore Poglitsch, kjer je bilo tudi kopališče. Lahko pa se kaj kupi tudi v prodajalni poleg kopališča. Ko sem pogledal na Googlovi zemlji, sem ugotovil, da je tu zelo majhna vodna površina, ki se napaja iz Baškega jezera preko daljše ozke rečne struge. Iz tega mesta sem se najprej povzpel na manjši hrib, ki mi je ostal v spominu po lični cerkvi. Pot sem nadaljeval po pešpoti oz. kolesarski poti okoli Baškega jezera. Na tej poti sem se počutil zelo ranljivega, ko so mimo mene drveli kolesarji, na kolesih z masivnimi pnevmatikami. Ves čas so zvonili, da ne bi povozili pešča na poti, kajti pot oz. steza je bila na nekaterih delih zelo ozka, kjer bi se s klasičnimi kolesi peljali zelo težko. Po eni uri hoje, ko sem prišel v bližino Baškega jezera, sem dosegel vzhodni del jezera, kjer se nahajajo kopališča, hoteli, gostilne ...
Ko sem prišel do tega dela jezera, sem se
začel vzpenjati po kranjšem klancu na
planoto
nad Baškim jezerom. Bil sem v Eggu ob Baškem jezeru. Sledila je hoja
do regionalne ceste. V nadaljevanju sem spregledal odcep proti vasi
Bogenfeld, da sem si malo podaljšal pot, kajti v nadaljevanju sem
tudi sam zavil proti prej omenjeni vasi. Ker sem malo zgrešil pot
sem šel tudi mimo
gostilne s
prenočišči, kjer bi lahko morda tudi prespali. Bil sem v vaseh,
kjer sem opazil tudi nekaj kmetij. Ena izmed njih je na svojih
njivah gojila
okrasno cvetje. V vasi Graschitz sem prečil
Dravo in
pri tovarni
Tann zavil na
kolesarsko pot
ob Dravi, ki gre proti Borovljam. Tu sem srečeval kolesarje,
kjer pa ni bilo tako tesno na poti, kot prej okoli Baškega jezera.
To področje pa je bilo tudi naravni rezervat (Biotop
Föderlach), kajti tu živijo razne ptice, rastlinje in druge
živali. Ko pridemo v vas Wudmath se ločimo od bregov Drave in se skozi gozd podamo proti Vrbi. Najprej se vzpenjamo do vrha gozda, potem pa se pot rahlo dviguje in spuščamo vsaj 2 ure, dokler ne pridemo do regionalne ceste, po kateri gremo samo kratek čas in zopet zavijemo v gozd. Tu moramo paziti, da ne zaidemo s poti, ker na vsakem odcepu tudi ni markacije, čeprav je pot markirana s posebnimi oznakami.
Ko smo v bližini Vrbe, zagledamo različna igrišča: nogometna, odbojkrska, teniška. Kmalu pa smo na obrobju Vrbe, kjer si lahko ogledujemo poleg stanovanjskih hiš, še evegeličansko cerkev, hotel ...
|
|
Copyright by Janez Černilec 2013 |
|
