POT ALPE ADRIA-TRAIL

Neblo - Šmartno
























Pohodniki smo se zbrali v Neblu v Goriških brdih pri vhodu v hotel&casino Venko. Prišli smo na prireditev: Aple Adria Trail, otvoritvena prireditev v organizaciji turističnih delavcev iz Brd. Posladkali in informirali o Alpe Adria Trail smo se lahko na stojnicah. Podobne stojnice, vendar z drugo vsebino so nas spremljale na celotni trasi pohoda. Že tako dobro vzdušje med pohodniki, morda tudi zato, ker je bilo napovedano deževno vreme, dejansko pa je bilo spremenljivo oblačno, je bilo morda še nekoliko boljše.


Hotel&Casino Venko

Po nekaj odpetih pesmi vokalne skupine Brike smo se odpravili na pohod po poti Alpe Adria trail: Neblo-Šmarje.


Vokalna skupina Brike

Hodili smo v smeri: Grossglockner - Trst. Kača pohodnikov se je odpravila proti zaselku Fojana. Najprej smo hodili po travnikih, ki so bili obdani z ravninskimi vinogradi. Vendar smo se kmalu začeli vzpenjati v ne preveč strm hrib, pa tudi vzpon ni bil preveč dolg.


Kača pohodnikov je začela pohod

Kmalu smo prišli na sedlo, kjer je bila stojnica z izdelki iz medu ter suhega sadja. Bili smo v zaselku Fojana. 


Fojana

 Iz Fojane smo se odpravili proti Dobrovem. Najprej smo se ustavili pri atenskem stolpu, ki je bil obraščen z zelenjem. Tu nam je vodič na kratko predstavil Goriška brda iz zgodovinskega, geografskega ... vidika. Njegovo razlago je naredila bolj pristno razgledna točka, kjer smo lepo pred seboj videli v razdalji, na bregu vas Šmarje in drugo okolico, ki je bila razporejena bodisi po gričih ali dolinah.


Atena prekrita z zelenjem na bregu nad Dobrovo

Od atene smo se najprej spustili do grada Dobrovo.


Grad Dobrovo

Že pred vstopom v grad Dobrovo smo zaslišali klasično violinsko glasbo, ki so jo izvajali Osnovnošolci Godalnega orkestra Brdo. Orkester se je s svojo glasbo lepo vklapljal v grajski ambient. Zanimivo mi je bilo opazovati mlada dekleta, ki so z veliko koncentracije, izvajale zahtevno glasbo. Meni je zvok glasbe zvenel lepo.  


Osnovnošolski godalni orkester Brda

Ko smo se spustili iz grada Dobrovo do vasi Dobrovo, smo bili kmalu pred Vinsko kletjo Goriška Brda. Najprej smo se ustavili pred stojnico na dvorišču vinske kleti, kjer smo lahko okusili jed iz sezonskih zelišč in polente. Že njen kontrastni bel in temen videz je zbudil ugibanje pri človeku, ki ni takoj vedel za kakšno jed gre, kaj pa je to. Ali je to sladica v stilu "kremšnite"? Ko pa si jo okusil, si začutil bolj slan kot sladek okus, pa ti je bilo takoj jasno, da to ni nekaj, kar je narejeno iz mleka, sladkorja ...


Stojnica z dobrotami iz sezonskih zelišč in polente na dvorišču vinske kleti Goriška brda

Kmalu se je pojavil tudi vodič po vinski kleti, ki se je predstavil z imenom Damjan. Odpeljal nas je v vinsko klet, kjer nam je predstavil podjetje, njegovo trženje, vinski program ... Z veliko prefinjenostjo je predstavil njihove vrste vinj. Ta vina je imenoval z njihovimi imeni, ki se uporabljajo na trgih, vendar so bila poimenovana s tujkami, meni je zvenelo bolj latinsko in ko sem skušal prebrati ta imena, mi nikakor ni uspevalo. Ta imena, ki jih je navajal vodič, nisem memoriral. Zapomnil pa sem se imeni Merlot in Rebula, ki jih je omenjal vodič in sem jih imel v spominu kot vrsti vin.  


Na dvorišču Vinske kleti Goriška brda

V vinski kleti smo se zadržali daljši čas, ker je bil ogled v večih skupinah. Sledil pa je še najslajši del, to je okušanje njihovih vin. Okusili smo eno vino, ki smo ga izbrali. Za sebe sem izbral rdeče vino, ki je bil zelo dobrega in zanimivega okusa.

 Osebno sem se odpravil po degustaciji naprej po poti, ker mi je na tej lokaciji postalo dolgočasno. Potem, ko sem zapustil Dobrovo, sem se odpravil po neprometni asfaltni cesti proti zaselku Imenje, ki se je nahajalo na vrhu hriba, ki sem ga imel pred seboj. Naredil sem kakšen kilometer hoje bolj po ravnem. Tu sem lahko opazoval vinograde, ki so se razprostirali po gričih.


Vinogradi v okolici Dobrove

Zelo dobro označena pot, ki je šla po trasi že obstoječe Briške poti, ki je bila označena z varianto Knafeljčevih markacij v rumeni barvi, z dodatki markacij Alpe Adria trail na ličnih tablicah iz lesa, ki služijo kot uradne oznake poti in označbe, ki so bile narejene samo za pohod in ne bodo imele trajne uporabe, so me usmerili v hrib proti zaselku Imenje.


Uradne oznake Alpe Adria Trail v Goriških Brdih

Kakšne slabe pol ure sem se vzpenjal po kolovozu, mimo nekaterih vinogradov do prej omenjenega zaselka. Ko sem prišel do prvih hiš zaselka, sem vstopil v ozko ulico, skozi katero je tekla ozka asfaltna cesta, obdana s hišami.


Zaselek Imenje

Kmalu pa sem zagledal naslednjo stojnico z oljčnim oljem. Na levi strani stojnice pa se je pripravljal ansambel, ki je kmalu začel tudi z nastopomo v živo.


Stojnica v Imenju: Oljčno olje

Od tu sem se odpravil še do predzadnje točke pohoda: Gonjač. Ko sem prišel do razglednega stolpa Gonjač, pravzaprav na začetku nisem vedel, da bo tu potekal trojezični kulturni program, povezan z Adrio Adria Trail in otvoritev magične točke. Najprej sem se povzpel na razgledni stolp, kjer sem razrešil dileme, kje je Nova Gorica in kje je Čedad. To mi je bilo pomembno, ker načrtujem, da bom v bližnji prihodnosti prehodil del trase AlpeAdrie Trail od Milj to Tolmina.


Razgledni stolp Gonjače

Kmalu se je začel tudi trojezični kulturni program. Nastopili so: pihalni orkester Brda, folklorna skupina iz Italije, operni pevec z nekaj pesmimi. Poleg tega so predstavili Alpe Adria Trail predstavniki iz Slovenije, Italije in Avstrije. Spregovoril pa nam je tudi župan Goriških brd.


Trojezični kulturni program

Program pa se je zaključil z odprtjem magične točke, ki so jo odprli: župan Goriških brd in predstavniki poti Alpe Adria iz Slovenije, Italija in Avstrije.


Otvoritev magične točke s strani predstavniko Alpe Adria Trail in župana Goriška brda

Po končanem trojezičnem kulturnem programu smo se odpravili proti vasi Šmarje, kjer nas je čakal avtobus, ki nas je odpeljal nazaj na začetek pohoda. Tu smo se na kratko ogledali še stojnice, ki so bile postavljene v središču vasi po ozkih ulicah, obdane s hišami. Na njih so ponujali vino, naravna mila, hitro hrano ...

Copyright by Janez Černilec 2013