POT ALPE ADRIA-TRAIL

Gerlitzer - Bad Kleinkirchheim

Ko se je zdanilo, sva z Mihom krenila proti vasi Arriach pod goro Wöllenar nock. Če sva prejšnji dan hodila po vzhodni strani smučišča, ko sva se vzpenjala na vrh Osojščice, sva se sedaj spuščala po zahodnem delu smučišča. Spoznala sva, da je to smučišče široko in s številnimi smučarskimi progami. Ko sva se spustila na začetek teh smučišč, od koder vozijo na vrh smučišča žičnice, sva zavila proti JZ, po gozdnih in makadamskih poteh. Hodila sva po grebenu. Šla sva tudi mimo počitniških hiš. Ko sva prišla do gozdarske koče, sva se začela spuščati proti Arriachu. Hodila sva ves čas po makadamski poti. Najprej sva prišla v zaselek Hinterbuchholz. Čez nekaj časa pa sva prišla v spodnji del Arriacha, kajti Arriach se razprostira po bližnnjih bregovih. Iz vrha Gerlitzerja do Arriacha sva potrebovala okoli 4 ure.

Vas Arriach

Iz Arriacha sva se začela vzpenjati proti Wöllenar nocku. Najprej sva se okrepčala v gostilni ob poti, še bolj na dnu Arriacha. Nato sva šla skozi center Arriacha, kjer sva opazila tudi "magičen kraj", ki je posebno mesto, kraj harmonije štirih elementov.


Magična točka v Arriachu

 Sedaj sva se morala vzpeti na Wöllenar nock. Pohodnik, ki je prvič v teh krajih misli, da ima pred sabo že vrh, kasneje pa  ugotovi, da se pravi vrh skriva za prvim. Sledilo je dolgotrajno vzpenjanje proti vrhu. Kar nekaj časa sva hodila po asfaltu mimo hiš in travnikov. Na nekem pašniku sva opazila Lame, neke vrste ovc, tovornih živali iz latinske amerike, kot me je informiral Miha, ki ima pulover iz lamine volne. Na poti sva obiskala še vasi Sauboden, kjer so se pod veliko smreko zbirali pohodniki, ki so prišli že iz gore. Le-te sva srečevala tudi že nekoliko višje, ko sva se vzpenjala do zadnjih dveh vasi z imenom Laastadt in Gaiger.

 
Pohodniki pod Wöllaner nockom v vasi Laastadt

Ko sva zapustila zadnjo vas, v kateri se tudi lahko okrepčamo in morda tudi prespimo v vašk gostilni, sva se začela po serpentinasti cesti vzpenjati proti ciljni gori. Pot se je ves čas enakomerno vzpenjala, dokler nisva prišla do grebena, ki je bil že na višini okoli 1.600 m, ki se je imenoval Oberwölan. Za to pot sva porabila vsaj 2 uri iz zadnje vasi. Tu sta naju pričakali dve majhni kozi, ki sta naju potem spremljale, ob cikličnem spuščanju glasov vse pod vrh Wöllaner Nocka.

Majhne koze sta naju spremljali proti vrhu

Od prelaza se je pot začela dvigovati proti koči, ki sva jo opazila v daljavi pod goro. Ko sva po slabi uri hoje prišla do nje, sva si prebrala, da jo obnavlajo. Od tu sva se končna povzpela po dokaj strmi udobni planinski poti na vrh Wöllanar Nocka.

Wöllaner Nock (2.145 m)

Od tu sva se najprej spustila do zgornje postaje žičnice Bad Kleinkirhheim. Malo sva posedela v gostilni ob postaji in se okrepčala. Nato pa sva se po planinski poti spustila mimo pašnikov in skozi smrekove gozdove v Bad Kleinkirhheim. Pot je potekala ob robu enih od smučišč, kjer potekajo tudi smuki za svetovni pokal v alpskem smučanju. Zadnja tekma je bila leta 2012 v smuku za ženske, kjer je uspešno nastopila tudi Maruša Ferk, ki je zasedla 10. mesto.

Smuk Maruše Ferk za svetovni pokal v alpskem smučanju, Bad Kleinkirhheim 2012

Po kakšnih 3 urah spuščanja sva prišla v Bad Kleinkirchheim, kjer sva zaključila julijske pohode v letu 2014 po poti AAT.

Bad Kleinkirchheim

Copyright by Janez Černilec 2013