|
Kadarkoli sem se peljal mimo Poljčan z
vlakom, sem
opazoval na juguvzhodu strmo goro s stolpom . Porodila se mi je
želja, da bi se povzpel na njo. V zadnjem času, ko uporabljam GPS
napravo, pa imam tudi možnost, da naredim zanimiv daljinski pohod.
Tokrat sem se odločil za traso: Zgornje Poljčane - Spodnje Poljčane
- Koča pod Bočem - Zgornja Kostrivnica - Podplat - Mestinje - Šmarje
pri Jelšah.
V Poljčane sem dospel z vlakom iz smeri
Ljubljana. Nekateri prebivalci Poljčan so prišli v bar poleg
železniške postaje na jutranjo nedeljsko kavo oziroma na druge
pijače. Nekateri so se odpravljali po nakupih v bližnje trgovine z
mešanim blagom. Jaz pa sem se odpravil proti Boču.
Center Poljčan
Krajši čas sem hodil po regionalni cesti: Poljčane - Rogaška slatina.
Nato pa sem zavil proti Zgornjim Poljčanam. Ko sem prišel v to vas,
sem zavil v breg in se začel vzpenjati na Boč, in sicer čez Babe.
Začetek vzpona na Boč čez Babe
Nekaj časa je bila gora sorazmerno strma, a čez njo je vodila široka
shojena pot. Iz zemlje so gledale korenine in štrlele manjše skale.
Po tej poti je bilo sorazmerno lahko hoditi. Srečal sem kar nekaj
pohodnikov, ki so se vračali iz gore. Ko sem se bližal sedlu, je
tudi strmina popustila. Po kakšni uri hoje sem stopil na jaso. Malo
naprej pa sem zagledal tudi Planinski dom na Boču. Pred domom je
bilo parkiranih kar nekaj avtomobilov, na igrišču nad domom so se
igrali otroci. Nekaj ljudi pa je sedelo za mizami pred kočo. Dom mi
je bila vizualno všeč, ker je bil dovolj velik, z lepo fasado in
izstopajočim stavbnim pohištvom in zunanjim fasadnim in strešnim
opažem, pobarvanim s temno barvo, ki je
kontrastno izstopal iz fasade.
Planinski dom na Boču
Pri domu se nisem zadrževal preveč časa, temveč sem krenil proti
vrhu Boča. Malo višje v hribu so me smerokazi opozarjali, da imam
možnost izbirati med 2 različnima potema: čez Balunjačo in Senčno
potjo. Izbral sem pot čez
Balunjačo. Najprej sem hodil po gozdarski makadamski cesti. Le-ta se
je končala po 20 minutni hoji iz doma na Boču. Sledil je vzpon po
strmi gozdni stezi na vrh Boča. Malo pod vrhom sem šel tudi mimo
skalovja, kjer je bila pot opremljena z klini in jeklenicami, čeprav
na nobenem mestu ni bilo treba prečiti strmega skalovja.
Skalovje pod vrhom Boča, pod katerim poteka
planinska pot
Ko sem šel mimo teh skal, sem se začel približevati oddajniku, ki
predstavlja markantno točko na Boču. Nemarkirana steza me je
odpeljala do oddajnika, misleč da je tam tudi vrh Boča. Žičnata
ograja okoli oddajnika mi je preprečevala dostop do njega.
Oddajnik na grebenu Boča
Še naprej sem sledil stezi, ki me je sedaj vodila malo pod grebenom,
po strmem terenu proti resničnemu vrhu Boča. Po kakšnih 5 minutah
hoje sem zopet stopil na markirano stezo, ki me je odpeljala do
razglednega stolpa na vrhu Boča. Poleg mene je bilo poleg stolpa še
nekaj drugih pohodnikov. Hkrati smo se na vrh stolpa odpravili poleg
mene še dva para, ki sta ga tvorila mlajši moški in mlajša ženka ter
starejši moški in starejša ženska. Z zanimanjem smo se bližali vrhu
stolpa, kjer smo zagledali bližnje in daljne kraje. Trudili smo se s
fotografiranjem panorame pod stolpom. Nekateri pa so slikali tudi
sami sebe.
Razgledni stolp na vrhu Boča
Kmalu sem sestopil iz stolpa in se odpravil proti Šmarjam pri
Jelšah, in sicer sedaj po Senčni poti. Najprej sem se moral spustiti
v bližino Doma na Boču, nato pa sem po asfaltu nadaljeval pot proti
Zgornji Kostrivnici. Tu bi lahko šel proti Kostrivnici tudi po
gozdni poti. Nekoliko nižje sem zopet prišel do gozdne steze. Tokrat
sem šel po njen in kmalu prišel v zaselek Drevenik, kjer so ravno
obirali vinograde. Nekoliko nižje v vasi je mojo pozornost vzbudil
klopotec, ki je v času vetra zelo glasno klopotal, da bi odgnal
ptiče iz vinograda.
Vinograd v zaselku Drevenik
Nadaljeval sem spust proti Zgornji Kostrivnici in po kakšni uri in
pol hoje iz vrha Boča stopil na ravnino.
Zgornja Kostrivnica
Usmeril sem se proti Spodnji Kostrivnici in zaselku Podplat. V
bližini Spodnje Kostrivnice sem prišel do lesenega objekta v stilu
kapelice. Iz napisa na objektu sem razbral, da tu Kolinska v
določenih dnevih popoldne toči vodo iz
kraljevega vrelca.
Kraljevi vrelec pri Spodnji Kostrivnici
V nadaljevanju hoje sem prišel do regionalne ceste: Rogaška Slatina
- Šentjur v zaselku Podplat. Tu sem se odžejal na petrolovem
bencinskem servisu. Kmalu sem nadaljeval hojo, sprva po prej
omenjeni regionalni cesti. Po njej sem hodil krajši čas, kajti kmalu
sem zavil iz regionalne ceste proti vzhodu, da sem se "rešil"
prometne ceste. Ko sem prišel po ozki vzpenjajoči asfaltni cesti do
hiše, sem že oddaleč videl napis: Hud pes. Nisem želel iti mimo te
živali, zato sem zavil na gozdno stezo in obšel prej omenjeno hišo.
Na asfaltno cesto sem stopil nekoliko za to hišo. Po asfaltni cesti
sem nadaljeval pot proti Mestinjam. Od tu pa sem šel do zaselka Preloge pri Šmarju in končno sem se spet spustil do prej
omenjene regionalne ceste. Na tem delu poti sem lahko opazoval
griče, ki so se razprostirali iz vseh strani. Bilo so poraščeni z
gozdom, ki so ga prekinjale čistine, na katerih so bile postavljene
hiše oziroma so se razprostirala polja. V tem delu so prevladovali sadovnjaki in ne vinogradi.
Gričevnat svet v bližini Šmarij pri Jelšah
Ko sem se spustil v dolino, sem potreboval vsaj 20 minut, da sem
prišel v center Šmarij, kjer je bilo nekaj prodajalen, občinska
stavba, na hribu nad naseljem pa je bil postavljen križev pot, ki se
je zaključil s cerkvijo na vrhu hriba. Iz centra Šmarij sem se
odpravil proti severuzahodu, kjer je bila locirana železniška
postaja. Od tu sem se z vlakom odpeljal proti Celju.
Center Šmarij pri Jelšah
Pohod je bil prijeten zaradi hriba Boč, na katerega se
je bilo lepo vzpenjati. Koča pod Bočem in travniki z vzpetinami na
sedlu so razbile monotonost gozdnega področja. Ko sem se spustil iz
Boča, sem prišel v dolino, za katero je bil značilen gričevnat svet,
polja, sadovnjaki in manjša naselja. Skozi njih je vodila dokaj
prometna cesta. S pomočjo interneta sem si odgovoril tudi na
vprašanja, ki se mi je postavljalo ves čas pohoda: Zakaj Šmarje pri
Jelšah? Kje je pa še večje naselje Jelše? Naselje Šmarje so bile v
srednjem veku zelo povezane z bližnim dvorcem Jelše. Iz tod izvira
Šmarje pri Jelšah
|
