BREZPLAČNA LITERATURA

V brošuri Naravna kopališča ob pisateljski pešpoti po Sloveniji najdete 16 jezer oziroma rek v 4 statističnih regijah, po katerih poteka Pisateljska pešpot po Sloveniji (PPPS). Nobene kopalne »vode«, mimo katere gre PPPS nismo našli v Osrednji Sloveniji, Zasavju, Posavju, Savinjski, Koroški in Obalno-kraški regiji. Veliko dejavnikov vpliva, da govorimo o kakovostnem naravnem kopališču. Imamo naslednje naravne dejavnike: slikovitost okolice, lega, pozitivna energija in pogoji za plavanje. Velika večina dejavnikov je rezultat človeških rok oziroma obnašanja ljudi: gostinska ponudba, strokovnost osebja, število kopalcev, uporaba plovil, kvaliteta plaže, športna infrastruktura, parkirišča, sanitarije, nastanitvene zmogljivosti in sprehajalne poti. Zgoraj našteti dejavniki odločajo o kakovosti kopališča, kar pa je tudi povezano z zadovoljstvom obiskovalcev. Na podlagi zgornjih kriterijev smo izbrali 4 najboljša kopališča, mimo katerih gre PPPS glede na regije: Blaguško jezero (Pomurska in Podravska regija), Velika Zaka,Bled (Gorenjska regija), Soča, Kamp Gabrje (Goriška regija), Kolpa, Kamp Kolpa (Vinica).

Pohodniška pot: Gorenjske hribovske cerkve obišče 17 hribovskih cerkva. Te cerkve narekujejo, kje naj pot poteka. Pot lahko pričnemo na kateremkoli delu poti in v katerikoli smeri. Predlagamo, da 1. etapo pričnemo v Begunjah na Gorenjskem ali morda celo v Kamni Gorici. Če bi pričeli pohod v Kamni Gorici in bi uspeli priti preko Dobrče do Tržiča, bi za celotno traso potrebovali samo 7 etap. V 2. etapi se iz Tržiča povzpnemo na Kriško goro oziroma Tolsti vrh (1715 m), od koder se spustimo do Preddvora. V 3. etapi hodimo iz Preddvora na Jakoba, od koder se vrnemo v Preddvor. Iz Preddvora gremo na Možjanco (679 m), Štefanjo Goro (693 m) in pohod končamo v Cerkljah na Gorenjskem. V 4. etapi krenemo iz Cerkelj na Gorenjskem do Valburge čez Ljubljansko kotlino. To etapo potrebujemo, da pridemo do Škofjeloškega hribovja. V 5. etapi še vedno del poti vodi po Ljubljanski kotlini, dokler se ne začnemo vzpenjati iz vasi Sora proti Osolniku, kjer nas čaka cerkev sv. Mohorja in Fortunata (858 m). Iz Osolnika hodimo do Škofje Loke. V 6. etapi zapustimo Škofjo Loko, pešačimo po pobočjih Lubnika in ko zapustimo njegova pobočja čez nekaj časa prispemo do vasi sv. Tomaž (645 m). Iz sv. Tomaža se spustimo v vas Praprotno, ki leži v Selški dolini. Iz Selške doline gremo najprej na greben, na katerem sta zaselka Križna gora in Planica. Ko prehodimo greben in se spustimo na Sorško polje, moramo iti do Šmarjetne gore. V 7. etapi se spustimo iz Šmarjetne gore do Rakovice, od koder se povzpnemo preko Zabukovja na sv. Jošt (847 m). Pot nadaljujemo do Zabrekev, kjer obiščemo cerkev sv. Mohorja (952 m). Iz Mohorja krenemo proti Podblici in Jamniku, od koder se spustimo v Kropo in nadaljujemo pot do Kamne Gorice. 8. etapa nas vodi iz Kamne Gorice do Begunj na Gorenjskem. Skupna dolžina pešpoti je 155 km. Naredili bomo 7192 m vzpona in 7192 m spusta. Ob poti imamo dobro hotelsko in gostinsko ponudbo. Na voljo imamo avtobusne, železniške, letalske in taksi prevoze. Med hojo lahko občudujemo v vsem svojem blišču Kamniško-Savinjske in Julijske Alpe, Karavanke, Škofjeloško hribovje, Polhograjsko hribovje, Jelovico, Mežaklo ... Večinoma hodimo po obstoječih markiranih poteh, nekateri deli pa so brez označb. Svetujemo uporabo GPS naprave, kajti na spletni strani: http://lebinca.com/cerkve najdemo GPS sledi, ki so bile posnete na pešpoti. Na prej omenjeni spletni strani najdemo vse potrebne informacije za pohod. Zanimivi bodo tudi posnetki zunanjosti in notranjosti cerkva, ki so običajno zaklenjene.

Vsaka popestritev na daljinskih pohodniških poteh je dobrodošla. Pod tako popestritev štejemo tudi reke in jezera. V nekaterih jezerih in rekah se ni mogoče kopati zaradi različnih razlogov: ribolov (npr. Trojiško jezero), umazana, vrtinčasta voda … (npr. Ptujsko jezero, Mura …).

Našli smo 14 jezer in 4 reke v 4 statističnih regijah, v katerih poteka PPPS. Nobenih »kopalnih vod«, mimo katerih gre PPPS, nismo našli v Osrednji Sloveniji, Zasavju, Posavju, Savinjski, Koroški, Notranjsko-primorski regiji in Obalno-kraški regiji.

Najprej navajamo dejavnike, ki vplivajo na kakovost naravnih kopališč in so delo »matere narave«: slikovitost okolice, lega, pozitivna energija, pogoji za plavanje.

Ostali dejavniki so rezultat človeških rok oziroma obnašanja ljudi: gostinska ponudba, strokovnost osebja, število kopalcev, uporaba plovil, kvaliteta plaže, športna infrastruktura, parkirišča, sanitarije, nastanitvene zmogljivosti, sprehajalne poti.

Zgoraj našteti dejavniki vplivajo tudi na zadovoljstvo obiskovalcev naravnih kopališč.

Na podlagi zgornjih kriterijev smo izbrali 4 najboljša kopališča glede na regije, mimo katerih gre PPPS: Blaguško jezero (Pomurska in Podravska regija), Velika Zaka, Bled (Gorenjska regija), Soča, Kamp Gabrje (Goriška regija), Kolpa, Kamp Kolpa (Vinica) (Jugovzhodna Slovenija).

Anketiranci pa so nam razkrili: zelo pomembni razlogi za obisk naravnih kopališč so naravno okolje in sonce, druženje z ljudmi, plavanje, skakanje v vodo in osvežitev v vodi …; večje število jih občasno zahaja na naravna kopališča, so pa tudi taki ki so pogosto na naravnih kopališčih, nekaj pa je tudi takih, ki ne obiskujejo nravnih kopališč; smatrajo, da je voda dovolj čista in globoka na naravnih kopališčih; ne občutijo gneče na naravnih kopališčih; naravna kopališča se jim zdijo dokaj popularna; želeli pa bi se več športne infrastrukture na naravnih kopališčih.