ZASAVSKA PLANINSKA POT (ZPP)

Čemšeniška planina - Janče

Na 1. maj 2013 nas je pričakalo sončno jutro. Joca, Pia, jaz in Tea smo se odpravili po sorazmerno dolgem in strmem spustu proti Čemšeniku. Iz Čemšenika do Izlak pa pot ni ravno vzorno markirane, zato je ženski del pohodnic vneto spraševale domačine, kje naj pridejo do Izlak. Meni je bilo lažje, ker sem hodil po GPS sledi in sem kmalu iz Čemšenika našel pot proti Izlakam. Domačin je celo na motorju kazal pot proti Izlakam delu naše skupine. Na koncu smo cela skupina skoraj istočasno prišli v Izlake.

Izlake

Na Izlakah se nam je pridružil novi pohodnik, ki je že enkrat ali dvakrat prehodil našo načrtovano pot. Torej je predstavljal vodiča za ženski del pohodnic . Ker se zanesem na GPS napravo, sem nadaljeval pot proti Sveti Gori po dolini mimo vasi Smučidol, Ravne pri Mlinšah. V bližini centra vasi Ravne pri Mlinšah sem po gozdni poti zavil proti Sveti gori. Pot je šla strmo navzgor okoli 45 minut. Dokler nisem prišel do Koče na Zasavski gori. V koči je bilo veliko obiskovalcev, dobro vzdužje je vzdrževal harmonikar in povsod so vihrale slovenske zastave.

Zasavska sveta gora (852 m)

Tu nas je zopet pričakal Boštjan, ki je imel namen hoditi z nami do vrha Kuma. Tea je zopet videla rešitev v meni, ker ji ni ustrezal hiter Boštjanov tempo. Zato sva se kmalu sama odpravila proti Vačam in Geosu, geometričnem središču Slovenije. Sonce je vse močneje pripekalo in kasneje mi je bilo žal, da nisem nadel pokrivala na glavo, ker mi je sonce opeklo vrat. Iz Zasavske gore je najprej vodila planinska pot proti Vačam.

Vače (521 m)

Nato se je "spremenila" v makadamsko cesto. Skozi Vače in do Slivne - tu je Geos, geometrično središče Slovenije - ki je na vzpetini, sva se vzpela po asfaltu.

Gostilna v Slivni

Iz Slivne sva šla najprej na vrh Zgornje Slivne.

Zgornja Slivna (827 m)

Iz Zgornje Slivne pa naju je čakala najmanj 3 urna pot mimo kamnoloma do Sv. Miklavža nad Moravčami oziroma nad Jevnico. Del vzpona na Miklavž, pot do Jevnice in dalje na Janče sem poznal že od prej, ko sem hodil Domžale-Jevnica in po Evropski pešpoti E6 iz Moravč do Janč. Nekoliko sva se ustavila pri kmečkem turizmu na Miklavžu, z imenom pri Mežnarju. Tu sva se odžejala in krenila po strmem pobočju mimo Velike vasi do Jevnice.

Kmečki turizem pri Mežnarjevih pod cerkvijo Sv. Miklavža (741 m)

V Jevnici sva zopet srečala Boštjana, Pijo in pohodnika iz Izlak. Zopet sva naredila krajši postanek, da sva pridobila moči, še za zadnji del pohoga tega dne, iz Jevnce do Janč.

Železniška postaja Jevnica

Pot iz Jevnice do Janč je dokaj slikovita, saj se hodi po gozdovih, planotah in mimo hiš. Zopet nisem imel najbolj idealno vrisane poti, da sva pri hiši, kjer na pohodnike ves čas laja pes, šla levo, namesto desno v hrib. Žal sem imel tako vrisano gps sled iz zemljevida. Zdelo se mi je čudno, da sva šla zelo v levo in kar na enkrat ni bilo več markacij. Ko pa sva prišla do kmetije na hribu, nama je gospodar pokazal Janče, ki so bile na najini desni strani, sorazmerno oddaljene in na dokaj visoki višini. Ni nama preostalo drugega, kot da sva po makadamski cesti krenila proti Jančam. Ta pot nama je vzela več kot uro časa in sva prišla v 2 urah do Planinskega doma na Jančah iz Jevnice . V koči na Jančah smo bili toplo sprejeti in lepo postreženi.

Planinski dom na Jančah (792 m)

Naslednje jutro sem opazil, da me boli levi gleženj in poslabšal se mi je tudi prehlad. Poleg tega je bilo še deževno vreme. Odločil sem se, da končam moj pohod po Zasavski planinski poti in se spustim do Jevnice, kjer se bom odpeljal z vlakom do Ljubljane. Bil pa sem zadovoljen, da bom lahko videl, kje sva s Teo zgrešila markirano pot na Janče, kar se mi je tudi uresničilo. Ker sem že hodil smer Janče - Litija, nameravam v bližnji bodočnosti prehoditi še v 1 dnevu Litija - Podkum - Kum - Trbovlje in končam Zasavsko planinsko pot. To pot pa so uspešno prehodili Boštjan, Pia in Tea, za kar si zaslužijo  iskrene čestitke. 

Copyright by Janez Černilec 2013