Ugodni ekološki pogoji so omogočili, da je gozd že v
preteklosti prekrival veliko večino Udin boršta. Tudi
danes strnjeni gozdovi na tem območju, ki leži v
predalpskem fitogeografskem pasu, obsegajo okrog 1.300
ha strnjenega gozda oziroma skoraj 80 % celotnega
površja. Udin boršt je s tem eden največjih površin
nižinskega gozda v osrednji Sloveniji.
Če so še v 17. stoletju med drevesnimi vrstami
prevladovali mogočni hrastovi in gabrovi gozdovi, pa se
je pozneje to korenito spremenilo. Zaradi izbiralne
sečnje in steljarjenja v preteklih stoletjih so se
rastišča v Udin borštu zelo osiromašila.
Nad konglomeratno kamnino se poleg tega nahaja izprana
psevdoglejna prst, luvisol na konglomeratu, ki je z
organskimi hranili in humusom precej revna prst. Zaradi
tega ter kislih tal je Udin boršt danes porasel pretežno
z borovim gozdom in v podrastju z borovničevjem (združba
rdečega bora in borovnice). Precej pa je tudi domačega
kostanja in umetno nasajene smreke. V manjši meri
prekrivajo Udin boršt združba bele jelke in
okroglolistne lakote, združba bukve in rebrenjače, hrast
graden ter združba navadnega gabra in črnega teloha. V
podrasti prevladujejo praproti in borovnice.
Drugačne gozdne združbe so le na gozdnem robu in po
dolinah potokov. Tam je pestrost drevesnih vrst precej
večja.
V podrastju Udin boršta oziroma v drugih habitatnih
tipih, kot so mokrišča, močvirja in jame, naletimo še na
številne druge rastlinske vrste. Na vhodu v jamo
Arnešova luknja, kjer vladajo posebni ekološki pogoji,
uspevajo nekatere zelnate trajnice, npr. krvomočnica,
penuša (Cerdamine amara) in mahovi, npr. Marchantia
polymorpha. Nasprotje temu območju je močvirnat svet
južno od Strahinja, napojen z izviri, ki pritekajo iz
spodmolov in jam. V zamočvirjenih izvirih med šotnim
mahom najdemo rosiko in mrzličnik. Poleg tega v Udin
borštu najdemo tudi številne preslice, kalužnice,
brogovito, šmarnice, resje in orhideje.
Rdeči bor in smreka sta v Udin
borštu izrazito prevladujoči vrsti. Rdeči bor in smreka
prav tako prevladujeta tam, kjer sta prisotni le dve
drevesni vrsti. Kot tretja vrsta se v družbi smreke in
bora pojavljajo hrasti in bukev. Najpogosteje je kot
tretja vrsta prisotna bukev, razmeroma pogosti so tudi
graden, rdeči hrast in kostanj, siva in črna jelša. Kjer
imamo večjo vrstno pestrost, se poleg že naštetih vrst
pojavljajo še vrba, trepetlika, črni gaber, maklen,
češnja, beli gaber, lipa in lipovec, poljski brest,
veliki jesen ter topokrpni in gorski javor.
Največjo vrstno pestrost lahko
ocenimo v kisoljubnih bukovjih, kjer se nahaja največji
delež z več kot tremi drevesnimi vrstami. V teh gozdovih
so prisotne skoraj vse v Udin borštu popisane vrste, z
izjemo črnega gabra, črne jelše in vrbe.
Najmanjšo vrstno pestros pa
zasledimo v gozdovih s posebnim namenom v južnem delu.
Tu prevladujeta rdeči bor in smreka. Bukev, rdeči hrast,
lipi in trepetlika predstavljajo le neznaten delež.
Glejte desno tabelo!
Koordinate:
46.26748, 14,34695; knjiga Brus, str. 30;
kisloljubno bukovje 23,5 %,
kisloljubno borovje 37,7 %,
gozdovi s posebnim namenom 33,6
%
NAVADNA JELKA
Koordinate:
46.302672, 14.304795; knjiga Brus, str. 14;
kisloljubno bukovje 3,5 %,kisloljubno borovje 1,9 %
RDEČI BOR
Koordinate:
46.30504, 14.31853; knjiga Brus, str. 50;
kisloljubno bukovje 25,7 %,
kisloljubno borovje 42,0 %,
gozdovi s posebnim namenom 59,4
%
MACESEN
Koordinate:
46.31613, 14.32771, knjiga Brus, str. 46
HRAST GRADEN
Koordinate:
46,30499, 14,31821; knjiga Brus, str. 134;
kisloljubno
bukovje 9,8 %,
kisloljubno borovje 2,0 %
HRAST DOB
Koordinate:
46.26779, 14.34697, knjiga Brus, str. 132;
kisloljubno
bukovje 1,9 %,
kisloljubno borovje 1,0 %
RDEČI HRAST
Koordinate:
00.00000, 00.00000; knjiga Brus, str. 148;
kisloljubno bukovje 0,7 %,
kisloljubno borovje 1,5 %,
gozdovi s posebnim namenom 1,8
%
GORSKI BREST (GOLI
BREST)
Knjiga Brus, str. 170;
kisloljubno bukovje 0,5 % |Za
več slik kliknite
tukaj|
TOPOKRPI
JAVOR
Knjiga Brus, str. 298;
kisloljubno bukovje 0,2 %
MAKLEN
Koordinate:
46.285963, 14.307563; knjiga Brus, str. 296;
kisloljubno bukovje 0,3 %
BELI (GORSKI) JAVOR
Knjiga Brus, str. 292;
kisloljubno bukovje 2,5 %
BELI
(NAVADNI) GABER
Koordinate:
46.32515, 14.31861; knjiga Brus, str. 162;
kisloljubno bukovje 0,8 %,
kisloljubno borovje 0,1 %
ČRNI GABER
Knjiga Brus, str. 166;
kisloljubno borovje 0,1 %
ČRNA JELŠA
Koordinate:
46.31905, 14,30613; knjiga Brus, str. 158;
kisloljubno bukovje 0,7 %,
kisloljubno borovje 2,2 %
SIVA JELŠA
Knjiga Brus, str. 160,
kisloljubno bukovje 0,4 %,
kisloljubno borovje 0,4 %
BELA VRBA
Koordinate:
46.3258, 14.31728; knjiga Brus, str. 326;
kisloljubno
borovje 0,2 %
ČEŠNJA
Koordinate:
46,31996, 14,30132; knjiga Brus, str. 202;
kisoljubno bukovje 0,3 %
LIPA
Koordinate:
46.3224, 14.29868; knjiga Brus, str. 352;
kisloljubno bukovje 0,2 %,
gozdovi s posebnim namenom 0,8
%
LIPOVEC
Knjiga Brus, str. 350;
kisloljubno bukovje 0,2 %,
gozdovi s posebnim namenom 0,8
%
VELIKI JESEN
Koordinate:
46.32574, 14.31709, knjiga Brus, str. 366;
kisloljubno bukovje 2,0 %
BUKEV
Koordinate:
46.31748, 14.31296; knjiga Brus, str. 130;
kisloljubno bukovje 22,7 %,
kisloljubno borovje 7,0 %,
gozdovi s posebnim namenom 4,3
%
NAVADNI DIVJI
KOSTANJ
Koordinate
46.30688, 14.29527; knjiga Brus, str. 286
PRAVI KOSTANJ
Koordinate
46.30945, 14.30352; knjiga Brus, str. 152,
kisloljubno bukovje 2,7 %
TREPETLIKA
Koordinate:
46.28696, 14.32957; knjiga Brus, str. 346;
kisloljubno bukovje 1,7 %,
kisloljubno borovje 0,3 %,
gozdovi s posebnim namenom 0,1
%
BREZA
Koordinate:
46.26499, 14,34921 knjiga Brus, str. 154
JEREBIKA
NAVADNA ROBINIJA
ATLAŠKA CEDRA
Vir: Keytonature. 2019.
Interaktivni vodnik za določanje
samoniklih in gojenih lesnatih rastlin Slovenije.
[Online].
Razpoložljivost:
http://url.sio.si/abpW (8. 7. 2019)