e se januarja in julija v tekočem letu. 5. Veljavnost Tarifna priloga te kolektivne pogodbe začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1. 1. 1998 dalje. Tarifnalače po Splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 40/97). Izhodiščne plače se usklajujejo na način predviden v tarifni prilogi Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 40/97). 3. Regres za letni dopust Delavcu pripada regres za letni dopust v naslednjem znesku: - za leto 1998 v višini 102.000 tolarjev. 4. Povračila stroškov v zvezi z delom Povračila stroškov v zvezi z delom (prevoz na delo in z dela, službena potovanja, terenski dodatek) se izplačujejo in usklajujejo v višini zgornjega zneska, določenega z uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek (Uradni list RS, št. 72/93 in 7/95). Znesek povračila stroškov prehrane med delom znaša 500 SIT na dan za dan prisotnosti na delu in se usklajuje vsakih šest mesecev z rastjo cen prehrambenih izdelkov. Usklajuje se januarja in julija v tekočem letu. 5. Veljavnost Tarifna priloga te kolektivne pogodbe začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1. 1. 1998 dalje. Tarifna priloga velja do sklenitve nove.
Uradni list RS d.o.o.
/a>
TAJNISTVO
MARKETING
RACUNOVODSTVO
FINANCE
KADROVANJE
SKLADISCE
EUROPEN
CUPS
GRADIVO
SLIKE

Uradni list RS
 

V skladu s 112. in 114. členom zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) sklepata pogodbeni stranki



Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje za trgovino in Združenje delodajalcev Slovenije – Sekcija za trgovino kot predstavnika delodajalcev in
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije Sindikat delavcev trgovine Slovenije in Konfederacija sindikatov 90 Slovenije Sindikat delavcev trgovine kot predstavnika delojemalcev




K O L E K T I V N O   P O G O D B O
dejavnosti trgovine Slovenije



I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Krajevna veljavnost kolektivne pogodbe

Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.



2. člen

Stvarna veljavnost kolektivne pogodbe

Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki opravljajo trgovinsko dejavnost ali opravljajo dejavnost na pridobiten način in je to dejavnost mogoče opredeliti z naslednjimi šiframi dejavnosti, kakor jih opredeljuje Standardna klasifikacija dejavnosti; G – Trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe; pod pogojem, da je tako dejavnost gospodarskega subjekta s šifro dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti opredelil tudi Statistični urad Republike Slovenije.
50 prodaja, vzdrževanje in popravila motornih vozil; trgovina na drobno z motornimi gorivi,
– 50.1 trgovina z motornimi vozili,
– 50.2 vzdrževanje in popravila motornih vozil,
– 50.3 trgovina z rezervnimi deli in dodatno opremo za motorna vozila,
– 50.4 trgovina, vzdrževanje in popravila motornih koles; trgovina s posameznimi deli in opremo,
– 50.5 trgovina na drobno z motornimi gorivi.
51 posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili:
– 51.1 posredništvo,
– 51.2 trgovina na debelo s kmetijskimi surovinami in živimi živalmi,
– 51.3 trgovina na debelo z živili, pijačami, tobačnimi izdelki,
– 51.4 trgovina na debelo z izdelki široke porabe,
– 51.5 trgovina na debelo z nekmetijskimi polizdelki, ostanki in odpadki,
– 51.6 trgovina na debelo s stroji, napravami, priborom,
– 51.7 druga trgovina na debelo.
52 trgovina na drobno, razen z motornimi vozili; popravila izdelkov široke porabe:
– 52.1 trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah,
– 52.2 trgovina na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki v specializiranih prodajalnah,
– 52.3 trgovina na drobno s farmacevtskimi, medicinskimi, kozmetičnimi in toaletnimi izdelki,
– 52.4 trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah,
– 52.5 trgovina na drobno z rabljenim blagom,
– 52.6 trgovina na drobno zunaj prodajaln,
– 52.7 popravila izdelkov široke porabe.



3. člen

Osebna veljavnost kolektivne pogodbe

(1) Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz predhodnega člena te pogodbe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije in za delavce zaposlene pri delodajalcih, ki opravljajo delo na območju Republike Slovenije.
(2) Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ta pogodba ne velja.
(3) Kolektivna pogodba velja tudi za učence, dijake, vajence in študente na praktičnem usposabljanju.



4. člen

Časovna veljavnost kolektivne pogodbe

(1) Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja do 31. 12. 1999.
(2) Tarifna priloga je sestavni del te pogodbe in se nanaša na uresničevanje določb od 43. do 58. člena te pogodbe. Tarifna priloga se sklene najkasneje do 31. 12. za naslednje leto.
(3) Če se tarifna priloga ne sprejme v tem roku, se podaljša za eno leto.



5. člen

Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi

(1) Izraz “delodajalec“ pomeni vsako tujo ali domačo fizično in pravno osebo, ki zaposluje delavce.
(2) Izraz “delavec“ pomeni delavca oziroma delavko, ki je sklenil(a) delovno razmerje za določen ali nedoločen čas.
(3) Izraz “poslovodni organ“ pomeni osebo oziroma osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so kot takšne vpisane v ustrezni register.
(4) Izraz “poslovodni delavec“ pomeni delavca, ki opravlja naloge poslovodnega organa.
(5) Izraz “delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi“ pomeni delavca, ki ga delodajalec določi z aktom oziroma pogodbo o ustanovitvi družbe, zadružnimi pravili ali s statutom (v nadaljnjem besedilu: vodilni delavec).
(6) Izraz “splošni akti“ pomeni akt delodajalca, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja iz te pogodbe.
(7) Izraz “trgovinska dejavnost“ opredeljuje tržne storitve, ki po standardni klasifikaciji dejavnosti sodijo v skupino:
G – trgovina; popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe.
(8) Sistematizacija delovnih mest je splošni akt (ali sestavni del drugega splošnega akta) delodajalca, ki določa delovna mesta in posebne pogoje za zasedbo delovnih mest.
(9) Izraz “sindikalni zaupnik“ pomeni sindikalnega poverjenika po zakonu o delovnih razmerjih.
(10) Pomen drugih izrazov, ki se nanašajo na plače in druge osebne prejemke, je naveden v poglavju o plačah.



6. člen

Enotni minimalni standardi

Določila in zneski iz te pogodbe in tarifne priloge so obvezni enotni minimalni standardi v kolektivnih pogodbah pri delodajalcih, če te kolektivne pogodbe teh standardov ne urejajo.



NORMATIVNI DEL KOLEKTIVNE POGODBE

PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELODAJALCA IN DELAVCEV

7. člen

Razvrstitev delovnih mest

(1) Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o sistematizaciji delovnih mest in sicer:
I. tarifni razred: (enostavna dela)
Delovna mesta, za katera se ne zahteva priučevanja in za katera zadostuje nedokončana osnovna šola
II. tarifni razred: (manj zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahtevajo poleg osnovnošolske izobrazbe, še krajši eno- ali večmesečni tečaji
III. tarifni razred: (srednje zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva do 2 leti javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja
IV. tarifni razred: (zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva najmanj 2 leti in pol javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja
V. tarifni razred: (bolj zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahtevajo 3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit
ali
delovna mesta, za katera se zahteva 4 ali 5 let javno priznanega strokovnega izobraževanja
VI. tarifni razred: (zelo zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva višja (univerzitetna) strokovna izobrazba
ali
delovna mesta, za katera se zahteva višja (neuniverzitetna) strokovna izobrazba
VII. tarifni razred: (visoko zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva visoka (univerzitetna) strokovna izobrazba
VIII. tarifni razred: (najbolj zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem univerzitetnem izobraževanju
IX. tarifni razred: (izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva doktorat znanosti.
(2) Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec ali poslovodni organ v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest. V primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest v tarifne razrede se uporabi veljavni šifrant poklicev.
(3) Tipična delovna mesta posameznega tarifnega razreda se lahko v podjetniških pogodbah oziroma v splošnih aktih podjetja razvrstijo v posamezne plačilne razrede. Podlaga za razvrščanje v posamezne plačilne razrede so zahteve po dodatnih znanjih, daljših delovnih izkušnjah, večji odgovornosti, z delom povezani napori in težje delovne razmere.
(4) Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o sistemizaciji delovnih mest pridobiti mnenje sindikata.
(5) Tipična delovna mesta oziroma tipični poklici po posameznih tarifnih razredih so podrobno opredeljeni v posebni prilogi.
(6) Podpisniki te pogodbe so se dogovorili, da po podpisu te kolektivne pogodbe pripravijo skupno priporočilo za vrednotenje delovnih mest znotraj posameznega tarifnega razreda. Priporočilo bo sprejeto v soglasju s podpisniki te pogodbe. Delodajalci priporočilo lahko uporabljajo neposredno in v tem primeru delodajalcu ni potrebno posebej pridobiti soglasje sindikata.



8. člen

Posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja

(1) Delovne izkušnje se lahko določijo kot poseben pogoj za sklenitev delovnega razmerja, če so glede na zahtevano strokovno izobrazbo, znanje in zmožnosti potrebne zaradi vrste, zahtevnosti in odgovornosti dela.
(2) Zahtevane delovne izkušnje lahko znašajo do 5 let.



9. člen

Prenos pooblastil

(1) Poslovodni delavec lahko prenese pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na vodilnega delavca pri delodajalcih z več kot 50 zaposlenimi delavci v skladu s splošnim aktom.
(2) Delodajalec je pred prenosom pooblastil iz prvega odstavka tega člena, dolžan zahtevati mnenje sindikata v podjetju v zvezi s prenosom pooblastil.



10. člen

Pogodba o zaposlitvi

(1) S pogodbo o zaposlitvi delavec in delodajalec uredita naslednja vprašanja:
– sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja,
– delovno mesto, za katerega se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta ter tarifni razred in plačilni razred, v katerega je delovno mesto razvrščeno,
– poskusno delo (če se zahteva),
– pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),
– kraj opravljanja dela,
– delovni čas,
– letni dopust,
– ukrepe za posebno varstvo delavcev,
– izobraževanje,
– osnovna plača in dodatki,
– način ugotavljanja delovne uspešnosti (norma,  akord, premije, ocenjevanje…),
– način spremembe pogodbe,
– druge pravice in obveznosti delodajalca in delavca.
(2) Pogodba o zaposlitvi lahko za delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično-tehnološka znanja, poslovna znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, vsebuje konkurenčno klavzulo ter medsebojne obveznosti delodajalca in delojemalca (odškodnina, odmena…). S pogodbo o zaposlitvi se delodajalec in delavec dogovorita o obojestranski odškodnini zaradi kršitve konkurenčne klavzule. V pogodbi tudi taksativno določita vsa tista tehnična, tehnološka znanja, poslovna znanja in zveze, ki so s konkurenčno klavzulo zaščitena.
(3) Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.
(4) Delodajalec mora te pogodbe in splošne akte hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.
(5) Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.
(6) Kjer so pravice in obveznosti delodajalca in delavca, ki se urejajo s pogodbo o zaposlitvi, natančneje določene s podjetniško kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom delodajalca, zadostuje, če se pogodba o zaposlitvi v zvezi s temi pravicami in obveznostmi sklicuje na te pogodbe oziroma akte.



11. člen

Poskusno delo

(1) Poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi.
(2) Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času poskusnega dela, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko delavec poda pisno odpoved.
(3) Trajanje poskusnega dela za posamezna dela znaša:
– za dela I. do III. skupine največ en mesec,
– za dela IV. skupine največ dva meseca,
– za dela V. skupine največ tri mesece,
– za dela VI., VII., VIII. in IX. skupine največ šest mesecev.
(4) Način spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela določi delodajalec.
(5) Delodajalec je dolžan delavcu pred zaključkom poskusnega dela vročiti pisno oceno, ki vsebuje oceno uspešnosti ali neuspešnosti poskusnega dela.



12. člen

Pripravništvo

(1) Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače:
– za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ šest mesecev,
– za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ devet mesecev,
– za dela nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe največ dvanajst mesecev.
(2) Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela nad VI. stopnjo najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.
(3) Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja), oziroma največ šest mesecev (nad VI. stopnjo).
(4) Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor. Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj.
(5) V pogodbi o zaposlitvi pripravnikov se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.
(6) Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar ne na manj kot polovico prvotno določenega trajanja pripravništva.
(7) Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal. Komisija za pripravniški izpit šteje najmanj 3 člane, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj. Mentor sodeluje pri delu komisije, vendar ni njen član.
(8) Pripravništva ni potrebno opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju v času trajanja delovnega razmerja dosegel višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.
(9) Delavcu, ki se je ob delu izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba sorazmerno skrajša.
(10) Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico ponovno opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko ga ni opravil.
(11) Pripravništvo ni obvezno za delavce, ki so uspešno zaključili programe poklicnega izobraževanja, prilagojene za potrebe obrti ter drobnega gospodarstva in delavce, ki so pridobili poklicno izobrazbo v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja.



13. člen

Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela

(1) Poslovodni delavec lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi predhodno zbrane dokumentacije, ki mora izkazovati delavčevo uspešnost pri delu za obdobje najmanj 30 dni delavčeve prisotnosti na delu.
Podrobnejša merila, kriteriji in postopki se opredelijo v podjetniških kolektivnih pogodbah, splošnih aktih ali pogodbah o zaposlitvi.
(2) Poslovodni delavec opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o njegovih ugotovitvah. O tem razgovoru se vodi zapisnik.
(3) Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega je razporejen, oziroma za postopek ugotavljanja pričakovanih delovnih rezultatov.
(4) O začetku postopka mora biti obveščen tudi sindikat in svet delavcev, katerega član je delavec.
(5) Delavec ima pravico do vpogleda v dokumentacijo, na podlagi katere se je začel postopek. Postopek je javen.
(6) V času poskusnega dela in pripravništva postopkov po tem členu ni mogoče voditi.



14. člen

Organi, ki odločajo o potrebi po sklenitvi delovnega  razmerja in opravijo izbiro med kandidati

(1) Sklep o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja sprejme poslovodni organ.
(2) Izbiro med kandidati opravi poslovodni organ ali organ, določen s splošnim aktom delodajalca ali podjetniško pogodbo.



15. člen

Razporejanje delavcev v izjemnih primerih

(1) Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanja in zmožnosti v primeru višje sile (naravnih ali drugih nesreč, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženja), reševanja človeških življenj in zdravja, nenadnega kvara surovin in materiala, ki povzroča popolni ali delni zastoj delovnega procesa pri delodajalcu ter v primeru nenadne krajše odsotnosti drugega delavca in v primeru okvare delovnih naprav in obratov.
(2) Delavec prejme v vseh primerih razporeditev, ko je zaradi izjemnih okoliščin razporejen na dela in naloge, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, enako plačo kot jo prejema na svojem delovnem mestu oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.



16. člen

Razporejanje delavca iz kraja v kraj

(1) Delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:
– če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja,
– če traja pot na delo in z dela v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot tri ure, matere delavke z otrokom do treh let starosti pa, če pot traja več kot eno uro.
(2) V primerih, naštetih v drugi alinei prejšnjega odstavka je delodajalec dolžan delavcu povrniti celotne stroške prevoza na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi.
(3) Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnosti šolanja otrok (osnovno šolstvo).
(4) Sklep o razporeditvi delavca na delovno mesto sprejme poslovodni organ delodajalca ali drug delavec, ki vodi delovni proces po pooblastilu poslovodnega organa.



17. člen

Prevzem na delo k drugemu delodajalcu

(1) Delavec je lahko prevzet na delo k drugemu delodajalcu (15. člen zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja) pod naslednjimi pogoji:
– da se pri delodajalcu ukine določena dejavnost ali organizacijska enota in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določene organizacijske enote oziroma določenega poklicnega profila,
– da drugi delodajalec vse prevzete delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev, razen če posamezen delavec pisno soglaša, da je izvzet iz sporazuma o prevzemu,
– da se delovna doba delavca, ki je prevzet na delo k drugemu delodajalcu kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve.
(2) Sporazum o prevzemu delavcev na delo skleneta pristojna organa pri obeh delodajalcih na podlagi predhodnega mnenja sindikata, katerega član je delavec. Do tega mnenja se delodajalec pisno opredeli.
(3) Delodajalec je dolžan delavcem na podlagi sporazuma oziroma pogodbe o prevzemu izdati sklepe o prehodu k novemu delodajalcu. Novi delodajalec z delavci sklene pogodbe o zaposlitvi, ki morajo biti skladne z dokončnim sklepom o prehodu.



18. člen

Delo na domu

(1) Pravice, obveznosti in pogoji opravljanja dela na domu med delavcem in delodajalcem se uredijo s pogodbo o zaposlitvi.
(2) Delodajalec in delavec določita s pogodbo nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev najmanj v višini amortizacije.
(3) Delodajalec je dolžan zagotavljati varne in zdrave delovne razmere in delovno okolje ter občasno nadzorovati varnost in zdravje pri delu.
(4) V času trajanja delovnega razmerja delavca brez njegove privolitve ni mogoče razporediti na delo na domu.



19. člen

Določanje in reševanje presežnih delavcev

(1) Pri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom.
(2) Poleg primerov, ki jih določa zakon in Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti, lahko delovno razmerje preneha samo z njegovim soglasjem tudi tistemu delavcu, katerega zakonec je z dokončnim sklepom pri drugem delodajalcu določen kot presežek.
(3) Razen v primerih določenih z zakonom, med trajne presežne delavce ne more biti uvrščen delavec za katerega je vložen predlog za oceno invalidnosti in sicer do pravnomočne odločitve glede ugotavljanja njegove invalidnosti.
(4) Presežek delavcev je začasen ali trajen.
(5) Delavci, ki so določeni kot začasni presežek, morajo biti o tem obveščeni najkasneje tri dni pred uveljavitvijo ukrepov.
(6) Poslovodni organ oziroma delodajalec je dolžan predložiti sindikatu podjetja dokumentacijo za odločanje o začasnih presežkih tistih delavcev, ki so člani tega sindikata najkasneje 7 dni pred sprejemom odločitve.
(7) Poslovodni organ oziroma delodajalec je dolžan obvestiti sindikat podjetja o razlogih za trajno prenehanje potreb po delu delavcev, številu in kategorijah delavcev ter o roku, v katerem bo prenehala potreba po njihovem delu, najkasneje 45 dni pred nastopom teh dejstev.
(8) Program reševanja trajnih presežnih delavcev se sestoji iz:
a) ukrepov za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavca,
b) seznama nepotrebnih delavcev,
c) ukrepov in kriterijev za izbiro ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja.
(9) Sindikat sodeluje pri pripravi programa iz prejšnjega odstavka s stališči, mnenji in predlogi.
(10) Kriteriji za ugotavljanje presežnih delavcev se ovrednotijo z naslednjim številom točk: 




Št. točk
1. Strokovna izobrazba oziroma 
   usposobljenost   za delo
   Delavec ima:
a) zahtevano izobrazbo oziroma 
   usposobljenost                                                30
b) eno stopnjo nižjo izobrazbo oziroma 
   usposobljenost od zahtevane                                   20
c) dve stopnji nižjo izobrazbo oziroma
   usposobljenost od zahtevane                                   10
d) več kot dve stopnji nižjo izobrazbo
   oziroma usposobljenost                                         5
2. Delovne izkušnje za delo, ki ga 
   delavec opravlja:
   a) ima zahtevane delovne izkušnje                              5
   b) nima zahtevanih delovnih izkušenj                           0
3. Delovna uspešnost delavca:
a) nadpovprečna                                                  40
b) povprečna                                                     20
c) podpovprečna                                                   0
4. Dosežena delovna doba:
a) nad 1 leto                                                     3
b) nad 5 let                                                     10
c) nad 15 let                                                    15
d) nad 25 let                                                    20
5. Zdravstveno stanje vrednotimo na 
   podlagi verodostojnih zdravniških 
   potrdil ali odločb ZPIZ:
a) delavec ima kronično ali 
   ponavljajoče se obolenje                                      10
b) slabše zdravstveno stanje delavca 
   zaradi posledic poškodb pri delu in 
   poklicne bolezni                                              30
6. Socialno stanje:
a) delavec, ki neguje otroka, starša ali zakonca
   s telesnimi hibami oziroma motnjami                           20
b) zaposlen samo eden izmed zakoncev
   oziroma samohranilec                                          20
 
c) število nepreskrbljenih otrok: za vsakega
   otroka po                                                      5
d) delavec, ki opravlja obrtno dejavnost kot
   postranski poklic (popoldanska obrt), ali delavec,
   ki je lastnik kmetijskih obdelovalnih površin nad 4 ha       -30
e) delavec, katerega zakonec opravlja obrtno   dejavnost kot
   postranski poklic ali je lastnik kmetijskih   obdelovalnih
   površin nad 4 ha                                             -30
f) delavec, ki je družabnik v zasebnem ali
   mešanem podjetju                                             -30

(11) V primeru trajnih presežkov se upoštevajo vsi kriteriji iz prejšnjega odstavka. V primeru, da katerega od kriterijev ni mogoče definirati, se ga ne upošteva. V primeru začasnih presežkov in v primerih iz 36.a člena zakona o delovnih razmerjih se ne všteva kriterij iz 5. točke.
(12) Če več presežnih delavcev doseže enako število točk, se dodatno uporabijo naslednja merila:
Temeljno merilo za ohranitev zaposlitve je delovna uspešnost. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci, ki dosegajo večjo delovno uspešnost.
Merilo delovne uspešnosti je mogoče uporabiti pri določanju presežnih delavcev le, če so vnaprej določena merila za ugotavljanje delovne uspešnosti.
V primeru enake delovne uspešnosti delavcev je naslednje korekcijsko merilo za ohranitev zaposlitve upoštevanje strokovne izobrazbe delavca oziroma usposobljenost za delo (v primeru enake delovne uspešnosti delovno mesto obdrži tisti delavec, ki ima višjo izobrazbo oziroma usposobljenost).
Naslednje merilo je upoštevanje delovnih izkušenj. Upošteva se v primeru enake delovne uspešnosti in izobrazbe delavcev. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšimi delovnimi izkušnjami (ob enaki delovni uspešnosti in izobrazbi).
Naslednje merilo je upoštevanje delovne dobe. Ta se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti, izobrazbe in delovnih izkušenj. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšo delovno dobo (ob enaki uspešnosti, izobrazbi in delovnih izkušnjah).
Naslednje merilo je upoštevanje zdravstvenega stanja delavca (ob enaki uspešnosti, izobrazbi, delovnih izkušnjah in delovni dobi). Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim zdravstvenim stanjem oziroma delavci, ki so zboleli za poklicno boleznijo, med temi pa delavci, ki so utrpeli poškodbe pri delu pri delodajalcu.
Kot končno merilo se upošteva socialno stanje; upošteva se, če imajo delavci iste kategorije enako delovno uspešnost, strokovno izobrazbo, izkušnje, delovno dobo in zdravstveno stanje. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim socialnim stanjem, pri ugotavljanju socialnega stanja pa se upošteva predvsem dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost družinskih članov, opravljanje obrtne dejavnosti kot postranskega poklica, opravljanje kmetijske dejavnosti, lastništvo oziroma solastništvo zasebnih in mešanih podjetij, če dohodek iz tega naslova presega letni znesek zajamčene plače.
(13) Sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov izda poslovodni organ oziroma delodajalec. Sklep mora biti izdan v pisni obliki, vsebovati mora obrazložen razlog za prenehanje delovnega razmerja.
(14) Delodajalec je dolžan izplačevati delavcu v času šest mesečnega odpovednega roka nadomestilo osebnega dohodka v višini, kot ga določa kolektivna pogodba oziroma splošni akt, najmanj pa v višini zajamčenega nadomestila osebnega dohodka.
(15) Delodajalec mora delavca obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.
(16) Program reševanja presežnih delavcev mora biti finančno ovrednoten.
(17) Odpravnine presežnim delavcem morajo biti izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka.



20. člen

Arbitražna komisija v postopku reševanja presežkov

(1) Če delodajalec sprejme program razreševanja presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč, mnenj in predlogov sindikata, lahko sindikat v 8 dneh od dneva, ko mu je bil vročen program razreševanja presežnih delavcev, sproži postopek pred arbitražno komisijo.
(2) Arbitražno komisijo sestavlja enako število članov, ki jih predlaga vsaka stran, in predsednik, ki ga imenujeta obe strani sporazumno.
(3) Če sindikat v roku, določenem v prvem odstavku, ne sproži postopka pred arbitražno komisijo, je program dokončen.
(4) Če je sindikat sprožil postopek pred arbitražno komisijo, je program dokončen, ko arbitražna komisija tako odloči.
(5) Če se arbitražna komisija ne more konstituirati, ker posamezna stranka ni imenovala svojega arbitra, imenuje arbitra na predlog stranke sodišče za delovne spore z območja, na katerem je sedež delodajalca.



21. člen

Delovni čas

(1) Tedenski delovni čas
Tedenski delovni čas znaša največ 40 ur. Delovni čas v tednu je razporejen najmanj na 5 delovnih dni. Delodajalec lahko glede na naravo dela v svoji dejavnosti ob soglasju sindikata v aktu opredeli drugačno razporeditev delovnega časa (delovni koledar) v okviru letnega fonda ur v primerih sezonska nihanja, prazniki, letni dopusti, bolniške odsotnosti.
V primeru, da se delovni čas med letom neenakomerno razporedi tako, da znaša več kot je opredeljeno v prvem odstavku tega člena, se mora delavcem omogočiti, da višek opravljenih ur izkoristijo do 30. 6. v naslednjem letu.
V primeru, da delovni proces onemogoča navedeno izravnavo viška ur iz prejšnjega leta se delavcem za več opravljene ure izplača odškodnina v višini neto nadurne postavke obračunskega meseca z izplačilom pri plači za mesec junij.
(2) Delovni čas, krajši od polnega delovnega časa
Delavec, ki je sklenil delovno razmerje z delovnim časom krajšem od polnega, ima enake upravljalske pravice kot delavec, ki je sklenil delovno razmerje s polnim delovnim časom.
Če delavka dela s krajšim delovnim časom, ker to terjajo koristi otroka, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavko in delodajalcem.
Če eden izmed staršev z otrokom do sedemnajstega meseca starosti dela polovico delovnega časa, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in poslovodnim organom.
Skrajšanje delovnega časa se določi v skladu z merili iz kolektivne pogodbe oziroma splošnega akta podjetja.
(3) Delo prek polnega delovnega časa
Vodilni delavec ali pooblaščeni delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi lahko odloči, da morajo delavci delati prek polnega delovnega časa v vseh izjemnih, nujnih ali nepredvidenih primerih, določenih v zakonu o delovnih razmerjih in drugih zakonih in v naslednjih primerih:
– kadar je zaradi odločitve državnih organov ali intervencijskih predpisov in razmer na trgu potrebno opraviti naloge v določenem roku in je nespoštovanje rokov sankcionirano ali bi pri delodajalcu zaradi neizvršenih nalog nastala velika gmotna škoda,
– kadar je potrebno opraviti nujna dela nenadno odsotnega delavca in dela ni mogoče odložiti.
(4) Delo prek polnega delovnega časa v tem členu je posebni delovni pogoj, na podlagi katerega ima delavec pravico do posebnega dodatka.
(5) Delo prek polnega delovnega časa lahko traja največ 8 ur na teden ali 20 ur na mesec oziroma 180 ur na leto.
(6) Dela prek polnega delovnega časa se ne sme naložiti delavcem, ki jim je po zakonu to prepovedano.
(7) Vodilni delavec oziroma njegov pooblaščenec spremlja in ocenjuje podatke o neizkoriščenosti delovnega časa in potrebo po uvedbi dela prek polnega delovnega časa.



22. člen

Merila za nočno delo

(1) Nočno delo se lahko uvede, če so poleg pogojev, ki so določeni s predpisi, izpolnjeni še naslednji pogoji:
– daljši letni dopust,
– zagotovljen počitek,
– periodični zdravstveni pregledi.
(2) Nočnega dela žensk, kljub izpolnjenim kriterijem iz prvega odstavka, ni mogoče uvesti v primerih, ki jih določa zakon ter v naslednjih primerih:
– ko gre za težja fizična oziroma zdravju škodljiva dela,
– ko je mogoče nočno delo opraviti z moško delovno silo,
– če proizvodne zmogljivosti v dnevnem delovnem času niso polno izkoriščene, oziroma če delo ni ustrezno organizirano.
(3) Sindikat ima kadarkoli pravico spremljati izpolnjevanje in izvajanje pogojev o uvedbi nočnega dela.
(4) V primeru kršitev iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko sindikat zahteva od delodajalca takojšnjo ustavitev nočnega dela, če pa njegova zahteva ni upoštevana, lahko zahteva ukrepanje inšpekcije dela.



23. člen

Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom in brez  nadomestila plače

(1) Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ sedem delovnih dni zaradi: 




- lastne poroke                                             2 dni
- rojstvo otroka                                            1 dan
- poroke otroka                                             1 dan
- smrti zakonca, otrok, posvojenca                          3 dni
- smrti staršev                                             2 dni
- smrti bratov, sester, starih staršev                      1 dan
- selitve delavca oziroma družine v interesu delodajalca    3 dni
- selitve delavca oziroma družine v istem kraju             2 dni
- elementarnih nesreč                                    do 5 dni

(2) Odsotnost v zgornjih primerih je treba koristiti ob nastopu dogodka. Dnevi odsotnosti zaradi selitve se ne seštevajo.
(3) Odsotnost delavca iz prvega odstavka je v breme delodajalca.
(4) Delavcu se mora omogočiti odsotnost dela zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti, odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa in opravljanja funkcije v predstavniških organih republike in lokalnih skupnosti.
(5) Če v primerih odsotnosti iz prejšnjega odstavka ni predpisana možnost povrnitve nadomestila, je taka odsotnost v breme delavca.
(6) Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače zlasti v naslednjih primerih:
– neodložljivih osebnih opravkov,
– zasebnega potovanja,
– nege družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna,
– popravila hiše oziroma stanovanja,
– zdravljenja na lastne stroške.
(7) Delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo.
(8) Prostovoljni krvodajalci imajo pravico do dveh zaporednih prostih delovnih dni vsakokrat, ko dajo kri.
(9) Delodajalec lahko odobri plačan ali neplačan dopust tudi v drugih izjemnih primerih.



24. člen

Razporejanje delavca – invalida in delavca z zmanjšano  delovno zmožnostjo

(1) Delodajalec mora razporediti delavca – invalida oziroma delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo na ustrezno delovno mesto v 15 dneh po dokončnosti odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s katero je ugotovljena invalidnost oziroma zmanjšana delovna zmožnost delavca.
(2) Dokler delodajalec ne zagotovi delavcu iz prvega odstavka drugega ustreznega dela, mu mora izplačevati nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo v višini 80% osnovne plače in dodatek na delovno dobo.



25. člen

Letni dopust

(1) Letni dopust traja najmanj 20 delovnih dni. Pri delavcih, ki delajo 6 dni na teden, traja letni dopust 4 dni več. Sobote se v tem primeru štejejo v letni dopust.
(2) Delavec, ki v koledarskem letu ne izpolni pogoja 6 mesecev nepretrgane delovne dobe, ima pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta, in sicer za vsak dopolnjen mesec 1/12 letnega dopusta, odmerjenega po osnovah in merilih iz te pogodbe.
(3) Pri določanju dolžine letnega dopusta se upoštevajo naslednji kriteriji:
a) delovna doba: 




– od 5–10 let                                              2 dni
– nad 10–15 let                                            3 dni
– nad 15–20 let                                            5 dni
– nad 20–25 let                                            8 dni
– nad 25 let                                              12 dni

b) delovni pogoji,
c) zahtevnost dela,
d) prispevek delavca,
e) zdravstveno stanje delavca,
f) socialne razmere delavca.
Kriteriji iz točke b) do f) se opredelijo v podjetniških kolektivnih pogodbah.
(4) Letni dopust lahko traja največ 35 dni.
(5) Plan izrabe letnega dopusta v podjetju določi vodja ob upoštevanju potreb delovnega procesa, vendar tako, da le-ta tudi v času dopustov ne bo bistveno moten.
(6) Pri razporejanju letnih dopustov se v okviru možnosti upoštevajo predlogi in želje delavcev.
(7) Delavec ima pravico do trikrat po en dan dopusta izkoristiti na dan, ki ga sam določi. O izrabi mora obvestiti delodajalca 3 delovne dni pred izrabo.
(8) Letni dopust se prekine, če delavec med njegovo izrabo zboli. Po prenehanju razlogov za odsotnost zaradi bolezni, delavec praviloma nadaljuje z izrabo letnega dopusta, v soglasju z neposrednim vodjem, pa ga lahko izrabi tudi kasneje.



26. člen

Disciplinski postopek

(1) Disciplinsko komisijo imenuje poslovodni organ, nadzorni svet oziroma skupščina v skladu s splošnim aktom delodajalca.
(2) Pri delodajalcih z manj kot 50 zaposlenimi o disciplinski odgovornosti za hujše kršitve delovne obveznosti, za katere se izreče ali lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja, odloča poslovodni organ.
(3) Postopek, v katerem delodajalec odloča o disciplinski odgovornosti delavca, je enak postopku pred disciplinsko komisijo pri delodajalcu.



27. člen

Organ, ki odloča o pravicah delavcev na drugi stopnji

(1) O pravicah delavcev odloča na drugi stopnji organ, določen s splošnim aktom oziroma pogodbo o ustanovitvi ali statutom delodajalca ali podjetniško kolektivno pogodbo.
(2) Pri delodajalcih z manj kot 50 delavci odloča na drugi stopnji isti organ kot je odločal na prvi stopnji.



28. člen

Odškodnina

(1) O odškodninski odgovornosti delavca odloča organ, ki na prvi stopnji odloča o disciplinski odgovornosti za hujšo kršitev delovne obveznosti.
(2) Kadar delavec pri delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo, višine škode pa ni mogoče natančno ugotoviti ali bi ugotavljanje povzročilo nesorazmerne stroške, se odškodnina lahko odmeri v pavšalnem znesku. Pavšalna odškodnina znaša eno osnovno plačo delavca v mesecu, ko se odmerja.
(3) Odškodnina iz drugega odstavka tega člena se lahko zmanjša oziroma se delavca lahko oprosti plačila odškodnine, če je oprostitev primerna glede na njegovo prizadevanje za odpravo škode, njegov odnos do dela in glede na njegovo gmotno stanje.



29. člen

Pogodbena kazen za nezakonito prenehanje delovnega razmerja

V primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja zaradi opustitve zakonsko predpisanih postopkov, kar je ugotovljeno s pravnomočno odločbo, je delodajalec dolžan delavcu poleg plače, ki bi jo prejel, če bi delal, izplačati najmanj štiri mesečne povprečne plače družbe v zadnjih treh mesecih dela.



30. člen

Dolžina odpovednega roka

(1) Odpovedni rok znaša v primeru, da delavec pisno izjavi, da želi, da mu preneha delovno razmerje: 




– za delavce I., II. in III. skupine                en mesec,
– za delavce IV. in V. skupine                    dva meseca,
– za delavce VI., VII., VIII. in IX. skupine      tri mesece.

(2) V času odpovednega roka ima delavec pravico do 12 ur odsotnosti z dela na mesec, zaradi iskanja nove zaposlitve, ki jih lahko izrabi v dogovoru z delodajalcem.



31. člen

Varnost in zdravje pri delu

(1) Zaradi zagotovitve minimalnih standardov za varno delo sta delodajalec in delavec poleg pravic in obveznosti, ki so opredeljene v veljavni zakonodaji, dolžna spoštovati določila te kolektivne pogodbe o varstvu in zdravju pri delu.
(2) Delodajalec ima predvsem naslednje obveznosti s področja varstva pri delu:
– prilagoditi mora delo posameznemu delavcu, posebno z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta, z izbiro sredstev za delo, z izbiro delovnih tehnoloških postopkov ter z odpravljanjem monotonosti dela, vsiljenega ritma in zmanjšanjem škodljivih vplivov na zdravje delavca,
– prilagajati mora delo tehničnemu napredku in spoznanjem stroke doma in v svetu,
– zamenjati mora nevarne z nenevarnimi ali manj nevarnimi oziroma manj škodljivimi delovnimi (tehnološkimi) postopki, sredstvi za delo, materiali in energetskimi viri,
– razvijati mora usklajeno politiko varstva pri delu, vključno s tehnologijo, organizacijo dela, socialnimi odnosi in vplivi delovnega okolja.
(3) Vsi ukrepi, ki so v zvezi z varnostjo in varovanjem zdravja delavcev pri delu, so strošek delodajalca.
(4) Vsak delavec je dolžan skrbeti za lastno varnost in zdravje v skladu s svojo usposobljenostjo, pisnimi ter ustnimi navodili delodajalca.



32. člen

Izobraževanje

(1) Delavci imajo pravico, da se izobražujejo. Delodajalec pa ima pravico, da delavce napoti na izobraževanje.
(2) Delavec se je dolžan izobraževati, če ga delodajalec napoti na izobraževanje in sklene z njim ustrezno pogodbo.
(3) Če je izobraževanje organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice kot bi delal.
(4) Če je izobraževanje organizirano izven delovnega časa o pravicah delavcev odloči delodajalec.
(5) Za izobraževanje v interesu delodajalca se šteje izobraževanje sindikalnih zaupnikov o kolektivnem dogovarjanju in delovnopravni zakonodaji.
(6) V primeru, da se delavec izobražuje v lastnem interesu, lahko delodajalec in delavec skleneta pogodbo, v kateri bosta pogodbeni stranki opredelila medsebojne pravice in dolžnosti.



33. člen

Izpiti

(1) Če je delavec napoten na izobraževanje, oziroma če se delavec izobražuje v interesu delodajalca, mu pripada, če je izobraževanje organizirano izven delovnega časa:
– tri delovne dni za vsak izpit na ravni izobraževanja do vključno V. stopnje zahtevnosti,
– trije delovni dnevi za vsak izpit na višji in visoki stopnji izobraževanja (visoki strokovni šoli ali fakulteti),
– sedem delovnih dni za maturo oziroma zaključni izpit na ravni izobraževanja do vključno V. stopnje zahtevnosti,
– deset delovnih dni za diplomo na višji ali visoki strokovni šoli oziroma fakulteti,
– pet delovnih dni za vsak izpit na podiplomskem študiju,
– petnajst delovnih dni za zaključni magistrski izpit ali magistrsko nalogo, za nalogo in izpit za pridobitev naziva magister oziroma specialist,
– dvajset delovnih dni za doktorat.
(2) Poleg odsotnosti iz prejšnjega odstavka delavcu pripada odsotnost tudi na dan, ko opravlja izpit.
(3) Do odsotnosti iz prejšnjih dveh odstavkov je delavec upravičen samo ko prvič opravlja izpit.
(4) Obseg delovnega časa, namenjenega za izobraževanje, se določi glede na dolžino in vrsto izobraževanja s pogodbo med delavcem in delodajalcem.



34. člen

Povračila stroškov, povezanih z izobraževanjem

(1) Delavcu, ki se izobražuje v interesu delodajalca, in delavcu, ki je na izobraževanje napoten, delodajalec krije zlasti naslednje stroške, povezane z izobraževanjem:
– prevoz,
– kotizacija, šolnina,
– stroški prehrane,
– stroški bivanja,
– obvezna učna literatura.
(2) Delavcu povračilo teh stroškov ne pripada, če delodajalec sam krije stroške, povezane z izobraževanjem.



35. člen

Razporeditev in obveznosti

(1) Delodajalec mora delavcu, ki se izobražujejo v interesu delodajalca ali jih je napotil na izobraževanje, razporediti v skladu s pridobljeno izobrazbo v času, določenem s pogodbo.
(2) Če delodajalec ne izpolni obveznosti iz pogodbe o izobraževanju, je delavec prost svojih obveznosti iz te pogodbe. Če delavec ne izpolni svojih obveznosti iz pogodbe, je dolžan delodajalcu povrniti vse stroške, povezane z izobraževanjem.



36. člen

Vajenci

(1) Vajencem, ki so sklenili učno pogodbo z delodajalcem, gredo najmanj pravice, določene z zakonom.
(2) Delodajalec je dolžan pooblaščenemu predstavniku sindikata na podlagi vnaprejšnjega obvestila omogočiti pregled sklenjenih učnih pogodb z vajenci ter izvajanje določb zakona o vajeniškem razmerju.



37. člen

Mentorji praktičnega pouka

Delodajalec, ki izvaja praktični pouk v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja, zagotavlja delavcu – mentorju praktičnega pouka:
– dodatno strokovno in andragoško-pedagoško usposabljanje za opravljanje nalog mentorja,
– delno oprostitev obveznosti na delovnem mestu, tako da skupaj z mentorstvom njegova polna delovna obveznost ne bo presegala polnega delovnega časa.



38. člen

Učenci in študenti na praksi

Delodajalec zagotavlja učencem in študentom na praksi (obvezni, počitniški):
– plačilo za opravljeno delo v skladu z določili te kolektivne pogodbe (56. člen),
– seznanitev z nevarnostmi, povezanimi z delom, in ustrezna zaščitna sredstva,
– zavarovanje za primer poklicne bolezni in poškodbe na delu,
– ustrezno mentorstvo in uvajanje v delo,
– prehrano med delom.



39. člen

Obveščanje delavcev

(1) Delodajalec je dolžan na pisno zahtevo reprezentativnega sindikata pisno kolektivno obvestiti delavce, v roku 30 dni od prejema zahtevka:
– o letnih in večletnih planih delodajalca,
– v primeru poslabšanja poslovnih rezultatov, morebitnih motenj v poslovanju ali likvidnostnih težav,
– o doseženih letnih poslovnih rezultatih,
– o predlogih splošnih aktov in sklepov, s katerimi se v skladu s kolektivno pogodbo na splošno urejajo določena vprašanja s področja delovnih razmerij in plač.
(2) Dolžnosti obveščanja ni, če gre za poslovno tajnost.



40. člen

Pogoji za delovanje sindikata

(1) S kolektivno pogodbo se ne posega v svobodno ustanavljanje in delovanje sindikatov pri delodajalcih ter v pravice sindikata, da v skladu s svojo vlogo in nalogami daje pobude, predloge, stališča in zahteve pristojnim organom.
(2) Delodajalec je dolžan v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo zagotoviti sindikatom sodelovanje v vseh postopkih odločanja o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev iz delovnega razmerja.
(3) Reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu se vročajo gradiva za seje organov delodajalca, razen sej uprave oziroma poslovodstva, kadar obravnavajo vprašanja iz prvega odstavka 39. člena.
(4) Delodajalec zagotavlja sindikatu, organiziranem pri delodajalcu:
– prost dostop zunanjih sindikalnih predstavnikov k delodajalcu na podlagi vnaprejšnjega obvestila,
– dostop predstavnikom območnega odbora sindikata delavcev trgovine, ki se predstavijo s pooblastilom sindikata delavcev trgovine Slovenije oziroma sindikata podjetja, da proučijo pogoje, v katerih delavci – člani sindikata delajo in kako se uresničujejo njihove pravice pri delu in iz dela. Pri tem jim mora podjetje nuditi vse zahtevane pisne informacije in dokaze za delavce – člane sindikata, ki so zaprosili za pomoč območni odbor sindikata delavcev trgovine in jih le-ta zastopa,
– svobodo sindikalnega obveščanja in širjenja sindikalnega tiska.
(5) Delavec – član sindikata, se glede uveljavljanja in zaščite svojih pravic lahko obrne za pomoč in svetovanje na območni odbor sindikata delavcev trgovine, ki ga bo na njegovo zahtevo in z njegovo privolitvijo ali prošnjo v takih primerih tudi zastopal.



41. člen

Materialni pogoji za sindikalno delo

(1) S kolektivno pogodbo pri delodajalcu, oziroma s pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo med sindikati in delodajalcem se določijo materialni pogoji za delo sindikata.
(2) Če s pogodbo iz prejšnjega odstavka ni drugače določeno, je za delo sindikatov zagotovljeno:
– ena plačana ura letno na vsakega člana reprezentativnega sindikata pri delodajalcu, vendar ne manj kot 40 ur letno ter pol ure za vsakega od preostalih zaposlenih delavcev za opravljanje sindikalnih funkcij. Pri delodajalcih, ki se ukvarjajo s trgovino na drobno, se število plačanih ur poveča za 15% glede na število in prostorsko porazdelitev prodajaln. V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikalnih central in v organih sindikatov dejavnosti – na višjih nivojih. O okvirnem režimu izrabe določenega števila ur za delo sindikalnih zaupnikov se dogovorijo sindikati in poslovodni organ. Pri tem upoštevajo potrebe in interese članov sindikatov in zahteve delovnega procesa;
– prostorski pogoji za delo sindikatov, njihovih organov in sindikalnih zaupnikov;
– tehnična izvedba obračuna in plačevanje članarine sindikatom za člane sindikata;
– plačani delovni dnevi letno za usposabljanje sindikalnih zaupnikov, vendar skupno število teh ur ne more presegati tretjine ur iz prve alinee.
(3) Število sindikalnih zaupnikov pri delodajalcu določi sindikat v skladu s svojim statutom oziroma pravili ter pogodbo iz prvega odstavka tega člena.
(4) S pogodbo iz prvega odstavka tega člena se lahko predvidi sklicevanje članskih sestankov največ dvakrat letno med delovnim časom.
(5) Ne glede na zagotovljene materialne pogoje za delo sindikata po tem členu se delodajalec in reprezentativni sindikat pri delodajalcu lahko dogovorita, da za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku plača najmanj v višini, kot jo je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije.



42. člen

Imuniteta sindikalnega zaupnika

(1) Sindikalni zaupnik zaradi sindikalne dejavnosti uživa imuniteto.
(2) Sindikalnega zaupnika zaradi njegove sindikalne aktivnosti, če ravna v skladu z veljavnimi zakoni, kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti, ni mogoče brez soglasja sindikata prerazporediti na drugo delovno mesto ali k drugemu delodajalcu oziroma uvrstiti med presežke.
(3) Sindikalnemu zaupniku pod pogoji iz drugega odstavka ni mogoče znižati plače brez soglasja sindikata ali začeti zoper njega disciplinski ali odškodninski postopek ali ga kako drugače postavljati v manj ugoden oziroma podrejen položaj.
(4) Rok, v katerem je sindikat dolžan dati soglasje, je 8 dni. Če se v tem roku ne opredeli, velja, da je dal soglasje.
(5) Če sindikat ni dal soglasja, lahko delodajalec sproži postopek pred arbitražo. Dokazno breme je na delodajalcu.
(6) Arbitražo lahko sproži sindikat tudi v primeru, če meni, da je sindikalni zaupnik šikaniran zaradi sindikalne dejavnosti.
(7) Glede arbitraže se smiselno uporabljajo določbe 20. člena te kolektivne pogodbe o arbitraži v postopku ugotavljanja presežnih delavcev pri delodajalcu.
(8) Imuniteta sindikalnega zaupnika iz tega člena traja še 12 mesecev po prenehanju funkcije sindikalnega zaupnika.
(9) Za sindikalne zaupnike po tem členu se štejejo tudi funkcionarji sindikatov – sindikalnih central (predsedniki območnih in republiških odborov sindikatov, predsedniki območnih sindikatov), ki so zaposleni pri delodajalcu, svojo funkcijo pa opravljajo neprofesionalno.



43. člen

Splošne določbe o plačah in drugih osebnih prejemkih

(1) Vsi zneski v tej kolektivni pogodbi, ki se nanašajo na plače in nadomestila, so v bruto zneskih. Osebni prejemki in povračila stroškov v zvezi z delom so v zneskih, od katerih se plača davek od osebnih prejemkov, če je predpisan.
(2) Plače se izplačujejo najmanj enkrat mesečno in sicer najkasneje do 18. dne v mesecu za pretekli mesec.
(3) Plače se izplačujejo v denarju ali se nakazujejo na tekoči račun ali hranilno knjižico.
(4) Delavcem, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polnega, pripadajo povračila stroškov in regres za letni dopust v celoti, drugi osebni prejemki v zvezi z delom pa v sorazmerju s časom, prebitim na delu.
(5) Če delavec dela pri več delodajalcih, uveljavlja navedene pravice pri posameznem delodajalcu v skladu z dogovorom med delodajalcema.
(6) Delodajalec je dolžan pri spremembi metode za vrednotenje delovnih mest pred njeno uporabo pisno seznaniti sindikate pri delodajalcu.



44. člen

Plače

(1) Plačo delavca sestavlja: osnovna plača, dodatki, del plače na podlagi doseganja delovne uspešnosti ter del plače iz naslova uspešnosti poslovanja.
(2) V pogodbi o zaposlitvi delavec in delodajalec določita znesek osnovne plače delavca v tolarjih in dodatno v obliki, ki omogoča preračun v vsakokratno tolarsko vrednost.
(3) Osnovna plača delavca za poln delovni čas, vnaprej določene delovne rezultate in normalne delovne pogoje, s katerimi je bil delavec seznanjen pred sklenitvijo delovnega razmerja oziroma pred razporeditvijo, ne more biti nižja od izhodiščne plače, določene v tarifni prilogi te pogodbe.
(4) Za vnaprej določene (predvidene 100%) delovne rezultate se štejejo delovni rezultati, merjeni po vnaprej določenih kriterijih, individualno ali skupinsko. Norma ali drugo podobno merilo za merjenje delovnih rezultatov je ustrezna, če jo dosega vsaj 90% delavcev, ki delajo po teh kriterijih. Kadar delodajalec nima sprejetih kriterijev za ugotavljanje delovne uspešnosti oziroma kriteriji niso naprej znani delavcem, se obračun plač opravi na osnovi opravljenih ur in veljavne osnovne plače.
(5) Če delavec ne doseže vnaprej določenih delovnih rezultatov iz razlogov, ki niso na strani delavca, je upravičen do 100% osnovne plače.
(6) Za normalne delovne pogoje se štejejo pogoji, v katerih se delo pretežno opravlja. Ti pogoji so sestavina zahtevnosti delovnega mesta in so vključeni v osnovno plačo.
(7) Izhodiščna plača za določen tarifni razred, kot je opredeljena v tarifni prilogi te kolektivne pogodbe, je najnižja osnovna plača, ki jo ima delavec pravico prejeti za delo v polnem delovnem času in vnaprej določene delovne rezultate ter normalne delovne pogoje.
(8) Izhodiščne plače za tipična dela (poklici v skladu s šifrantom o poklicih po novem zakonu) po tarifnih razredih, ki so v prilogi te kolektivne pogodbe so usmeritev za delodajalce pri uporabi metod za vrednotenje delovnih mest in razporejanje delovnih mest v tarifne razrede. Možna je tudi njihova neposredna uporaba.
Izhodiščna plača za tipična dela iz tega odstavka vsebuje vse sestavine zahtevnosti in temelji na dogovorjeni metodi za njeno vrednotenje.
(9) Delavec, ki je začasno razporejen na delovno mesto k drugemu delodajalcu za čas do 6 mesecev, ne more prejemati nižje osnovne plače, kot jo je prejemal pred prerazporeditvijo.



45. člen

Tarifna priloga

Tarifna priloga kolektivne pogodbe določa zneske izhodiščnih plač, eskalacijsko lestvico, zneske povračil materialnih stroškov in znesek regresa za letni dopust.



46. člen

Plače na podlagi delovne uspešnosti

(1) Osnove za določanje delovne uspešnosti so količina, kvaliteta, gospodarnost dela, inventivnost in inovativnost. Delovna uspešnost se meri oziroma ocenjuje za posameznika ali skupinsko, po vnaprej določenih merilih, ki so delavcem znana pred začetkom opravljanja dela.
(2) Pri določanju meril se mora upoštevati načelo, da delavec z ustrezno delovno usposobljenostjo in normalnim delovnim naprezanjem dosega osnovno plačo, določeno s pogodbo o zaposlitvi.
(3) Merila za ugotavljanje delovne uspešnosti se razdelajo v podjetniški kolektivni pogodbi ali splošnem aktu podjetja, sprejetem s soglasjem sindikata.
V primeru, da delodajalec nima razdelanih meril in kriterijev za ugotavljanje delovne uspešnosti, se delovna uspešnost ne more ugotavljati.



47. člen

Dodatki za posebne obremenitve

(1) Delavcem pripadajo dodatki za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja, nevarnost pri delu in delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden.
(2) Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
(3) Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas, oziroma ustrezna urna postavka.
(4) Dodatki iz prvega odstavka tega člena se ne izkazujejo kot poseben dodatek v primerih, ko so pogoji dela, v katerih se delo opravlja, že upoštevani v vrednotenju in zajeti v plači tipičnega dela.
(5) Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki najmanj v naslednjem odstotku od osnove: 




- za čas dela v popoldanski in nočni izmeni,
kadar se delovni proces izvaja v drugi in tretji izmeni
oziroma v turnusu popoldan in ponoči                       10%
- za delo v deljenem delovnem času, za
vsakokratno prekinitev dela več kot 1 uro                  15%
- za delo v deljenem delovnem času, za
vsakokratno prekinitev dela več kot 2 uri                  20%
- za dežurstvo                                             20%
- za nočno delo                                            50%
- za delo preko polnega delovnega časa                     30%
- za delo v nedeljo                                        50%
- za delo na dela proste dneve po zakonu                   50%
- za delo na 1. januar, 1. maj, 1. november,
25. december in velikonočno nedeljo                       200%

(6) Dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na dela proste dneve po zakonu se med seboj izključujeta.
(7) Za čas pripravljenosti na domu pripada delavcu nadomestilo v višini najmanj 10% od osnove.
(8) Delavcu pripadajo zaradi vplivov okolja dodatki v naslednjih primerih:
a) pri umazanem delu in drugih težkih delih, pri katerih je delavec stalno izpostavljen negativnim vplivom okolja (na primer: dim, saje, vroč pepel, prah, vlaga, visoke oziroma nizke temperature, posebno močan ropot ali posebno bleščeča umetna svetloba, delo v temnih prostorih ali z obremenilno barvno svetlobo), ima delavec pravico do dodatka za težko delo v višini najmanj 5%;
b) pri delih, pri katerih delavec v skladu s predpisi stalno uporablja zaščitna sredstva, kot so: zaščitne čelade, plinske maske, maske proti prahu, naprave za dovajanje svežega zraka ali druga zaščitna sredstva najmanj v višini 2%;
c) pri delih, pri katerih je delavec izpostavljen posebnim nevarnostim (požar, voda, eksplozija), je treba v kolektivnih pogodbah delodajalca določiti višino teh posebnih dodatkov – odvisno od stopnje nevarnosti v primerjavi s predhodnimi odstavki tega člena najmanj v višini 3%.



48. člen

Dodatek za delovno dobo

(1) Delavcu pripada dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5% od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.
(2) Pri uveljavljanju pravice iz prejšnjega odstavka se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec prebil na delu, ali v delovnem razmerju doma oziroma v tujini, ali pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki so ustrezno potrjena z vpisom v delovno knjižico. Dokupljena, benificirana in posebne zavarovalne dobe ne štejejo kot dobe pri uveljavljanju dodatka za delovno dobo.



49. člen

Nadomestila plače

(1) Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih:
– bolezni,
– poklicne bolezni in nesreče pri delu,
– letnega dopusta,
– na dela prost dan po zakonu,
– odsotnosti z dela, če je delavec napoten na izobraževanje oziroma če se izobražuje v interesu delodajalca,
– v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali aktom podjetja.
(2) V vseh navedenih primerih, razen v primeru prve alinee, pripada delavcu nadomestilo v višini 100% osnove. V primeru iz prve alinee pripada delavcu nadomestilo v višini 90% osnove za dneve odsotnosti z dela.
Nadomestilo ne more presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.
(3) Delodajalec lahko zadrži izplačilo nadomestila delavcu:
– če opravlja v času bolniške pridobitno delo,
– če v 2 dneh po začetku odsotnosti neupravičeno ne obvesti delodajalca, da je zbolel,
– če se brez opravičenega vzroka ne odzove vabilu na zdravniški pregled ali zdravniško komisijo,
– če pooblaščeni zdravnik, komisija ali nadzorni organ ugotovi, da se ne ravna po navodilu zdravnika.
Delodajalec ima pravico določiti način spremljanja in kontrole bolniške odsotnosti delavcev.
(4) Osnova za izračun nadomestila je plača delavca v preteklem mesecu za poln delovni čas. V osnovo za izračun nadomestila se ne všteva del plače iz nadur in na podlagi uspešnosti poslovanja.
V primeru, da ni mogoče uporabiti te osnove, se za obračun nadomestil uporabi osnovna plača delavca povečana za dodatek na delovno dobo.
(5) Delavec, ki se je kot presežni delavec dolžan prekvalificirati ali dokvalificirati, ima za ta čas pravico do nadomestila plače v višini osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo.
(6) Delavcu za čas čakanja na delo doma pripada nadomestilo plače v višini 80% osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo.
(7) Delavcem, katerim ni mogoče trajno zagotoviti dela pri delodajalcu, v času 6-mesečnega odpovednega roka pripada nadomestilo plače v višini 80% osnovne plače tekočega meseca, povečane za dodatek za delovno dobo.
(8) Za čas stavke so delavci upravičeni do nadomestila v višini 70% osnovne plače za največ 5 delovnih dni, v primeru kršenja imunitete sindikalnih zaupnikov pa 2 delovna dneva, pod naslednjimi pogoji, ki se upoštevajo skupaj:
– da stavkajo zaradi kršitev kolektivne pogodbe glede plač, regresa ali imunitete sindikalnih zaupnikov,
– je stavka organizirana v skladu z zakonom in po stavkovnih pravilih,
– da kršitev kolektivne pogodbe ugotovi organ, ki je pristojen za razlago kolektivne pogodbe dejavnosti.
Nadomestilo plače se izplača v breme delodajalca.



50. člen

Del plače na podlagi uspešnosti poslovanja

(1) Kriterije za določitev dela plače na podlagi uspešnosti poslovanja določita delodajalec in reprezentativni sindikat pri delodajalcu ob sprejemu poslovnega načrta. Ob sprejemu odločitve o višini sredstev za izplačilo plače na tej podlagi se delodajalec in reprezentativni sindikat pri delodajalcu dogovorita tudi o tem, ali se ta del plače izplača v denarju, delnicah in o odložitvi njenega izplačila.
(2) Delavcu, ki ni delal vse leto, pripada del plače iz prejšnjega odstavka sorazmerno obračunanim plačam za efektivni delovni čas.



51. člen

Obračun plače

(1) Vsakemu delavcu mora biti pri izplačilu plače vročen pisni obračun, ki vsebuje zlasti naslednje podatke:
– osnovno plačo delavca,
– dodatke po posameznih vrstah, ki izhajajo iz kolektivne pogodbe oziroma pogodbe o zaposlitvi,
– plačo iz naslova uspešnosti (stimulativni del),
– nadomestila plače po posameznih vrstah,
– bruto plačo,
– zneske prispevkov za socialno varnost,
– neto plačo,
– davek od osebnih prejemkov,
– neto izplačilo plače.
(2) Ob obračunu plače delodajalec lahko na istem obračunskem listu obračuna tudi druge osebne prejemke, povračila stroškov v zvezi z delom in odtegljaje od plače (neto izplačilo).
(3) Delodajalec v navzočnosti delavca opravi pregled pisnega obračuna plač in nadomestil ter obrazloži vse okoliščine v zvezi z izračunom, če to zahteva delavec ali sindikalni zaupnik na njegov predlog.



52. člen

Drugi osebni prejemki

1. Regres za letni dopust
(1) Regres za letni dopust pripada delavcu enkrat letno in se izplača do konca julija tekočega leta, oziroma v nelikvidnih organizacijah najkasneje do konca novembra tekočega leta. Regres se lahko izplača v dveh delih. Višina regresa se določi v tarifni prilogi te pogodbe.
(2) Pravica do izplačila regresa za letni dopust je vezana na pravico do izrabe letnega dopusta.
(3) Delavcem, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polovice polnega delovnega časa, pripada regres za letni dopust sorazmerno času, prebitem na delu.
(4) Neodvisno od izrabe letnega dopusta regres (odškodnina) za letni dopust pripada delavcem, ki ga niso mogli izrabiti iz razlogov na strani delodajalca.
2. Jubilejne nagrade
(1) Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
– za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu,
– v višini ene izhodiščne plače I. tarifnega razreda te pogodbe
– za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu,
– v višini ene in pol izhodiščne plače I. tarifnega razreda te pogodbe,
– za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini dveh izhodiščnih plač I. tarifnega razreda te pogodbe.
(2) Zadnji delodajalec je tisti, ki je izplačevalec jubilejne nagrade.
(3) Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po dopolnitvi pogojev iz te točke.
(4) Jubilejna nagrada pri zadnjem delodajalcu nadomesti jubilejno nagrado za skupno delovno dobo tako, da delavec prejme jubilejno nagrado za določen delovni jubilej samo enkrat v času trajanja svoje delovne dobe.
3. Odpravnina ob upokojitvi
(1) Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
Delodajalec pa lahko izplača tudi višjo odpravnino ob upokojitvi.
(2) Delavec ni upravičen do odpravnine, če je delodajalec zanj financiral dokup delovne dobe. Delavec je upravičen do izplačila razlike, če je znesek za dokup delovne dobe nižji od zneska odpravnine.
4. Solidarnostne pomoči
(1) V primeru smrti delavca ali njegovega ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, njegovim družinskim članom oziroma delavcu pripada solidarnostna pomoč. V primeru smrti delavca pripada njegovim družinskim članom 60% povprečne plače v RS za pretekle tri mesece, v primeru smrti družinskega člana pa 30% enakega povprečja. Solidarnostno pomoč v ostalih primerih predlaga sindikat podjetja po vnaprej določenih merilih: za odsotnost zaradi bolezni nepretrgoma šest mesecev ali več in za odsotnost treh mesecev ali več zaradi poklicne bolezni ali nesreče pri delu pripada delavcu najmanj enkrat letno solidarnostna pomoč v višini, opredeljeni v drugem stavku te točke, ki jo izplača delodajalec.
Solidarnostne pomoči se ugotavljajo in izplačujejo na predlog sindikalnega zaupnika delavcev, organizacije ali zunanje socialne službe. Pomoč v primeru smrti delavca ali njegovega družinskega člana se izplača na osnovi ugotovitve poslovodnega organa oziroma delodajalca.
(2) Ožji družinski člani so zakonec, otroci (zakonski in izvenzakonski) ter posvojenci, ki jih je po zakonu dolžan preživljati.



53. člen

Povračila stroškov v zvezi z delom

1. Prehrana med delom
(1) Delavcem se zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu. Do povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, učenci, vajenci in študentje na praksi.
(2) Znesek povračila stroškov prehrane med delom se določi na dan in se usklajuje skladno s porastom življenjskih stroškov.
2. Prevoz na delo in z dela
Delavcem, učencem, vajencem in študentom na praksi pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela.
Višina se določi s podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom podjetja oziroma delodajalca, vendar ne more biti manjša od 60% stroškov javnega prevoza.
3. Službena potovanja
(1) Za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju, se šteje dnevnica (povračilo stroškov za prehrano), povračilo stroškov za prenočišče in povračilo stroškov za prevoz.
(2) Do povračila stroškov na službenem potovanju so upravičeni delavci, ki so napoteni na službeno potovanje, in sicer pod enakimi pogoji in v višini, ki je določena v tarifni prilogi.
(3) Delavcu se na službenem potovanju v tujino povrnejo dejanski stroški v skladu s predpisi, ki veljajo za državne organe.
4. Terenski dodatek
(1) Delavci so upravičeni do terenskega dodatka, če delajo izven kraja, kjer je sedež delodajalca in izven kraja, kjer je stalno ali začasno prebivališče delavca, ter če sta na terenu organizirana prehrana in prenočišče.
(2) Terenski dodatek, povračilo stroškov na službeni poti in dodatek za ločeno življenje se med sabo izključujejo.



54. člen

Inovacije

Delavcu pripada za inovacijo najmanj 3% letne čiste gospodarske koristi. Nadomestilo za inovacijo se določi s pogodbo med inovatorjem in delodajalcem.



55. člen

Prejemki pripravnikov

(1) Delavcu – pripravniku pripadajo plača v višini 70% izhodiščne plače, določene za ustrezni tarifni razred ter povračilo stroškov v zvezi z delom in drugi osebni prejemki.
(2) Zaradi priprave in opravljanja strokovnega izpita ima pripravnik pravico do odsotnosti z dela dveh delovnih dni ob nadomestilu plače.



56. člen

Prejemki učencev, vajencev in študentov na praksi

(1) Učencem in študentom na praksi se za polni delovni čas obvezne prakse izplača plačilo najmanj v višini 15% povprečne plače v Republiki Sloveniji za pretekli mesec.
(2) Učenci, vajenci in študenti na praksi imajo pravico do vseh dodatkov za opravljeno delo.
(3) Učenci, vajenci in študentje imajo pravico do plačila tudi, če prejemajo štipendijo.
(4) Vajencem pripadajo izplačila skladno z zakonom in učno pogodbo.



57. člen

Prejemki mentorjev

(1) Delavcu – mentorju pripravnika, mentorju praktičnega pouka in mentorju usposabljanja brezposelnih oseb pri delodajalcu pripada dodatek za mentorstvo. Višino in pogoje izplačila določi delodajalec.



58. člen

Plače sindikalnih zaupnikov

(1) Za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku plača v višini, kot jo je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije, in nadomestila, drugi osebni prejemki ter povračila stroškov v zvezi z delom.
(2) Plača sindikalnega zaupnika se valorizira z rastjo plač pri delodajalcu.
(3) Sindikalni zaupnik ima pravico do udeležbe na dobičku v skladu s to pogodbo.
(4) S pogodbo o pogojih za sindikalno delo oziroma podjetniško kolektivno pogodbo se lahko delodajalec in sindikat dogovorita, da predsedniku sindikata podjetja in sindikalnim zaupnikom pripada dodatek za čas opravljanja neprofesionalne sindikalne funkcije.



II. PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK TER NAČIN REŠEVANJA SPOROV

59. člen

Pozitivna izvedbena dolžnost

Stranki kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.



60. člen

Negativna izvedbena dolžnost

Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.



61. člen

Sprememba oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe

(1) Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe.
(2) Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki predlog sprememb in dopolnitev, z obrazložitvijo razlogov in ciljev, s priporočenim pismom.
(3) Druga stranka se je dolžna do predloga opredeliti v 30 dneh.
(4) Če druga stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe oziroma se do predloga ne opredeli v 30. dneh, lahko stranka – predlagateljica začne postopek pomirjanja.



62. člen

Sklenitev nove kolektivne pogodbe

(1) Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na obrazloženo pobudo katerekoli od strank vsaj tri mesece pred prenehanjem veljavnosti kolektivne pogodbe, če je le-ta odpovedana.
(2) Na podlagi pisne pobude za sklenitev nove kolektivne pogodbe se je druga stranka v 30 dneh dolžna opredeliti do te pobude.
(3) V primeru, da druga stranka ne sprejme pobude za sklenitev nove kolektivne pogodbe oziroma se do nje v 30 dneh ne opredeli, se s tem postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe ustavi.
(4) Pogajanja se lahko začnejo, ko ena od strank predloži predlog nove kolektivne pogodbe.



63. člen

Reševanje kolektivnih sporov

(1) Spore med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, rešujeta komisija za pomirjanje in arbitraža.
(2) Velja, da gre za spor med strankama, če se ne sporazumeta o sklenitvi, spremembi oziroma dopolnitvi kolektivne pogodbe oziroma o drugih ukrepih za reševanje spornih primerov.
(3) Pri trgovcih z osnovnimi živili se s splošnim aktom oziroma podjetniško kolektivno pogodbo določi dela in naloge ter način njihovega opravljanja med stavko za zagotavljanje nenadomestljivih pogojev za življenje in delo občanov in drugih organizacij.



64. člen

Sestava komisije za pomirjanje

(1) Stranki kolektivne pogodbe imenujeta vsaka po dva člana komisije za pomirjanje.
(2) Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije kot petega člana iz vrst priznanih strokovnjakov s področij delovnega prava.



65. člen

Začetek postopka pomirjanja

(1) Postopek pomirjanja se začne na zahtevo katerekoli stranke.
(2) Pomirjanje velja za neuspešno, če katerakoli stranka pismeno izjavi, da šteje pomirjanje za neuspešno, kakor tudi, če stranka ne imenuje člana komisije za pomirjanje v roku 8 dni od sprejema zahtevka oziroma, če člani ne imenujejo predsednika komisije.
(3) Vsak sporazum, ki je dosežen, mora biti v pisni obliki.
(4) Če sporazum ni dosežen v roku 30 dni od vložitve zahtevka, se smatra pomirjanje za neuspešno.



66. člen

Arbitražni postopek

(1) V primeru ustavitve oziroma neuspešnega postopka pomirjanja lahko katerakoli stranka sproži postopek pred arbitražo, v roku 30 dni od dneva ustavitve oziroma neuspešnega postopka pomirjanja.
(2) Arbitraža odloča v sestavi tričlanskega senata. Po tem, ko sta stranki določili svoje člane in namestnike, sporazumno določita predsednika in njegovega namestnika iz vrst priznanih strokovnjakov s področij delovnega prava.



67. člen

Objava

(1) Sporazum strank v postopku pomirjanja in odločitev arbitraže se sporoči organu, pristojnemu za registracijo kolektivnih pogodb, in objavi.
(2) Sporazum strank v postopku pomirjanja ali odločitev arbitražne komisije dopolnjuje kolektivno pogodbo oziroma nadomešča določbe kolektivne pogodbe, ki so z njo v nasprotju.



68. člen

Komisija za razlago kolektivne pogodbe

(1) Stranki kolektivne pogodbe imenujeta tričlansko komisijo za razlago kolektivne pogodbe, v katerega imenuje vsaka po enega člana, tretjega člana, ki je tudi njen predsednik, pa imenujeta sporazumno.
(2) Komisija za razlago sprejema razlage in priporočila. Razlage stranki kolektivne pogodbe objavita na enak način, kot je bila objavljena kolektivna pogodba.
(3) Razlage komisije pomenijo obvezen način uporabe določb kolektivne pogodbe za delodajalca in delojemalca ter obvezno podlago za odločanje v sporih o pravicah delavcev in obveznostih delodajalcev, ki izvirajo iz te pogodbe.
(4) Priporočilo je strokovni predlog strankama kolektivne pogodbe za ureditev določenega vprašanja.



69. člen

Odpoved kolektivne pogodbe

(1) Kolektivna pogodba se lahko odpove tri mesece pred potekom njene veljavnosti s priporočenim pismom. Odpoved te pogodbe se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Če kolektivna pogodba v tem roku ni odpovedana, se podaljša vsako leto še za eno leto.
(3) Po odpovedi pogodbe lahko vsaka stranka predlaga sklenitev nove kolektivne pogodbe.



III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

70. člen

Dodatek za delovno dobo

V zvezi z dodatkom za delovno dobo iz 48. člena te pogodbe so delodajalci dolžni upoštevati usmeritve za prehod z dodatka za celotno delovno dobo na dodatek na delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, ki bodo pripravljene skladno z ustreznimi določbami 68. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 40/97).



71. člen

Razlaga določb iz splošne kolektivne pogodbe  za gospodarske dejavnosti

V primerih ko so določbe posameznih členov Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije dobesedno povzete po Splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 40/97), take določbe razlaga samo Komisija za razlago Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti.



72. člen

Uporaba določb splošne kolektivne pogodbe  za gospodarske dejavnosti

V primeru, da so določbe Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti ugodnejše od določb te pogodbe, se neposredno uporabljajo določbe Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti.



73. člen

Začetek uporabe

Ta kolektivna pogodba se uporablja od 1. 1. 1998.



Ljubljana, dne 22. decembra 1997.

 

Gospodarska zbornica
Slovenije
Združenje za trgovino
Predsednik
mag. Jože Kovač l. r.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
Sindikat delavcev trgovine
Predsednica
Kristina Antolič l. r.
Združenje delodajalcev Slovenije
Sekcija za trgovino
Predsednik
Aleš Ilc l. r.
Konfederacija sindikatov 90 Slovenije
Sindikat delavcev trgovine
Predsednica
Tinka Jamnik l. r.


Ta kolektivna pogodba je bila s sklepom o registraciji kolektivne pogodbe, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vpisana v register kolektivnih pogodb z datumom 26. 1. 1998 pod zap. št. 43/6 in št. spisa 121-03-0028/94-021. 




                         Tarifna priloga

            h kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine
                            Slovenije

                       1. Izhodiščne plače

Izhodiščne plače po posameznih tarifnih razredih za mesec
november 1997 so naslednje:

------------------------------------------------------------
                                      Izhodiščna plača v SIT
Tarifni razred                          za polni delovni čas
------------------------------------------------------------
I.   enostavna dela             1.00           49.417

II.  manj zahtevna dela         1.10           54.359

III.  srednje zahtevna dela     1.23           60.783

IV.  zahtevna dela              1.37           67.701

V.  bolj zahtevna dela          1.55           76.596

VI.  zelo zahtevna dela         1.85           91.421

VII.  visoko zahtevna dela      2.10          103.776

VIII.  najbolj zahtevna dela    2.50          123.543

IX.  izjemno pomembna,
najbolj zahtevna dela           3.00          148.251
------------------------------------------------------------

V primeru, da bi izplačilo plač ogrozilo obstoj delodajalca in
povzročilo večje število presežnih delavcev, se lahko zaradi
ohranitve delovnih mest delodajalec in sindikat pisno dogovorita
o drugačni plačni politiki, vendar le začasno do 6 mesecev.

                2. Usklajevanje izhodiščnih plač

Izhodiščna plača po Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine
Slovenije je 3% višja od izhodiščne plače po Splošni kolektivni
pogodbi za gospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 40/97).

Izhodiščne plače se usklajujejo na način predviden v tarifni
prilogi Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti
(Uradni list RS, št. 40/97).

                    3. Regres za letni dopust

Delavcu pripada regres za letni dopust v naslednjem znesku:

- za leto 1998 v višini 102.000 tolarjev.

              4. Povračila stroškov v zvezi z delom

Povračila stroškov v zvezi z delom (prevoz na delo in z dela,
službena potovanja, terenski dodatek) se izplačujejo in
usklajujejo v višini zgornjega zneska, določenega z uredbo o
višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki
se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek (Uradni
list RS, št. 72/93 in 7/95).

Znesek povračila stroškov prehrane med delom znaša 500 SIT na dan
za dan prisotnosti na delu in se usklajuje vsakih šest mesecev z
rastjo cen prehrambenih izdelkov. Usklajuje se januarja in julija
v tekočem letu.

                          5. Veljavnost

Tarifna priloga te kolektivne pogodbe začne veljati naslednji dan
po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1. 1. 1998
dalje.

Tarifnalače po Splošni kolektivni
pogodbi za gospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 40/97).

Izhodiščne plače se usklajujejo na način predviden v tarifni
prilogi Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti
(Uradni list RS, št. 40/97).

                    3. Regres za letni dopust

Delavcu pripada regres za letni dopust v naslednjem znesku:

- za leto 1998 v višini 102.000 tolarjev.

              4. Povračila stroškov v zvezi z delom

Povračila stroškov v zvezi z delom (prevoz na delo in z dela,
službena potovanja, terenski dodatek) se izplačujejo in
usklajujejo v višini zgornjega zneska, določenega z uredbo o
višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki
se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek (Uradni
list RS, št. 72/93 in 7/95).

Znesek povračila stroškov prehrane med delom znaša 500 SIT na dan
za dan prisotnosti na delu in se usklajuje vsakih šest mesecev z
rastjo cen prehrambenih izdelkov. Usklajuje se januarja in julija
v tekočem letu.

                        

                          5. Veljavnost

Tarifna priloga te kolektivne pogodbe začne veljati naslednji dan
po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1. 1. 1998
dalje.

Tarifna priloga velja do sklenitve nove.

Uradni list RS d.o.o.