Vsaka popestritev na daljinskih pohodniških poteh je dobrodošla. Pod tako popestritev štejemo tudi reke in jezera. V nekaterih jezerih in rekah se ni mogoče kopati zaradi različnih razlogov: ribolov (npr. Trojiško jezero), umazana, vrtinčasta voda … (npr. Ptujsko jezero, Mura …).

Našli smo 14 jezer in 4 reke v 4 statističnih regijah, v katerih poteka PPPS. Nobenih »kopalnih vod«, mimo katerih gre PPPS, nismo našli v Osrednji Sloveniji, Zasavju, Posavju, Savinjski, Koroški, Notranjsko-primorski regiji in Obalno-kraški regiji.

Dejavniki, ki vplivajo na kakovost naravnih kopališč in so delo »matere narave«: slikovitost okolice, lega, pozitivna energija in pogoji za plavanje.

Ostali dejavniki so rezultat človeških rok oziroma obnašanja ljudi: gostinska ponudba, strokovnost osebja, število kopalcev, uporaba plovil, kvaliteta plaže, športna infrastruktura, parkirišča, sanitarije, nastanitvene zmogljivosti, sprehajalne poti.

Zgoraj našteti dejavniki vplivajo tudi na zadovoljstvo obiskovalcev naravnih kopališč.

Na podlagi zgornjih kriterijev smo izbrali 4 najboljša kopališča glede na regije, mimo katerih gre PPPS: Blaguško jezero (Pomurska in Podravska regija), Velika Zaka, Bled (Gorenjska regija), Soča, Kamp Gabrje (Goriška regija), Kolpa, Kamp Kolpa (Vinica) (Jugovzhodna Slovenija).

Anketiranci pa so nam razkrili: zelo pomembni razlogi za obisk naravnih kopališč so naravno okolje in sonce, druženje z ljudmi, plavanje, skakanje v vodo in osvežitev v vodi …; večje število jih občasno zahaja na naravna kopališča, so pa tudi taki ki so pogosto na naravnih kopališčih, nekaj pa je tudi takih, ki ne obiskujejo nravnih kopališč; smatrajo, da je voda dovolj čista in globoka na naravnih kopališčih; ne občutijo gneče na naravnih kopališčih; naravna kopališča se jim zdijo dokaj popularna; želeli pa bi se več športne infrastrukture na naravnih kopališčih.