|
8
POHODNIŠKIH ETAP |
|
DDDD |
|
O
HRIBOVSKIH CERKVAH |
|
1 |
|
SV. PETER,
BEGUNJE |
|
s |
|
s |
|
SV. JURIJ,
TRŽIČ |
|
s |
|
SV.JOŽEF,
TRŽIČ |
|
s |
|
SV.
LOVRENC, BAŠELJ |
|
s |
|
SV.
NIKOLAJ, MAČE |
|
1 |
|
SV. JAKOB,
PREDDVOR |
|
1 |
|
SV.
ŠTEFAN, CERKLJE |
|
1 |
|
SV. MOHOR,
SORA |
|
1 |
|
SV. KRIŽ,
ŠK. LOKA |
|
1 |
|
SV.
TOMAŽ, TOMAŽ |
|
1 |
|
SV. KRIŽ,
KRIŽNA G. |
|
1 |
|
SV. GABRIJEL, PLANICA |
|
w |
|
SV.
MARJETA, KRANJ |
|
q |
|
SV.
JOŠT, JOŠT |
|
s |
|
SV.
MOHOR, SORA |
|
ssss |
|
SV.
PRIMOŽ, JAMNIK |
|
ss |
|
SV.MARIJA,
KROPA |
|
SS |
|
INSTAGRAM |
|
|
 |
|
|
 |
|
|
V zgodovini so ljudje postavljali na
poganska svetišča cerkve. Od nekdaj so verovali in imeli obrede. Če
so želeli pogane pokristjaniti, so morali narediti svoje svetišče .
Postavili so jih tam, kjer so vedeli, da je primerna točka za verske
obrede. Najbolj primerno je bilo, da so stara poganska svetišča
prekrili in s tem so stare obrede izkoreninili. Ker je slovensko
ozemlje močno razgibano in s tem manj povezano, jer bilo teh
področij veliko, zato tudi toliko cerkva.
Polet tega so bili ljudje nekoč bolj verni oziroma vraževerni kot
danes, predvsem v obdobju pred reformacijo, v 15. in 16. stoletju,
kar je pogojevalo graditev cerkva.
Nekoč so bile cerkve praktično edini "ponudnik" izobrazbe in
kulture. Ljudje so se za obisk nedeljske maše uredili, tam srečali
znance in sosede, poslušali mašo s petjem in orglanjem vred,
pokramljali po maši in odšli spet v svoje bolj kot ne agrarno
okolje, kjer ni bilo prav veliko možnosti za stike z drugimi, izven
družine in najbližjih sosedov.
Na nedeljske maše so prišli praktično vsi, je logično, da je moralo
biti cerkva veliko.
Bila pa so tudi obdobja, ko se je na veliko trgovalo z odpustki in
takrat je marsikateri temeljni kamen z denarjem za del gradnje,
oltar, zvonik ali zvon kupil kdo, ki si je tako kupoval pot v nebesa
in "prekril" nečedne posle, v katerih si je pridobil denar. Pa
seveda na obljube bolj premožnih, zgradil bom kapelo, cerkvico, dal
za oltar, če me bog usliši in bom ..., ne smemo pozabiti.
Gorenjska je obdana s hribi z vseh strani. Odprta je samo po dolini,
ki se razteza proti Ljubljani na Jugu in Kranjsko Goro na severu. Na
teh hribih, ki se dvigujejo nad Tržičem, Bistrico pri Tržiču,
Begunjami, Kropo, Selcami, Škofjo Loko, Šutno, Kranjem, Adergasom,
Preddvorom, Mačami, Bašljem …, stojijo Hribovske cerkve na
Gorenjskem, ki so opazne tudi iz doline. Ne gre za razkošne cerkve
kot jih lahko vidimo v večjih naseljih in mestih. Vse cerkve nad
zgoraj omenjenimi kraji so pod 1000 m nadmorske višine. Večina
le-teh nam omogoča lepe razglede po bližnji in daljni okolici. So pa
tudi kulturna dediščina in del zgodovine. Obiskovalci običajno
nimajo možnosti, da si ogledajo notranjost cerkve, ker so vrata
zaklenjena,
Če pa se do teh cerkva odpravimo peš iz doline, pa se bomo pri tem
tudi rekreirali, čepraj je možno priti do vseh izbranih cerkva
oziroma v njihovo bližino z avtomobilom. |
