1.1 ISKRIVA PEŠPOT (3. ETAPA, 1. DEL): PODBREZJE-BREZJE
Začetek etape je pri romarski cerkvi Sv. Jakoba v Podbrezjah.
V bližini cerkve
je svoje počitnice preživljala tudi Ivana Kobilca (karova dama v sklopu
iskrivih kart), kajti njena mati je tu preživela svoje mladostne dni.
Ivana
Kobilca je naslikala prav v Podbrezjah znamenito sliko Poletje. Le-to je
risala 1889 in 1890.
katerimi je tudi Ivana Kobilca. Njeno zgodbo iz Podbrezij ste lahko
prebrali v
prvem odstavku. Njena mati je bila rojena in preživela svojo mladost v
Podbrezjah z dekliškim priimkov Marija Škofic (1838–1906). Ivana Kobilca
pa
se je vračala v Podbrezje na dopust. Tu je nastala ena izmed njenih
najbolj
znanih slik Poletje (1889 in 1890).
ki nas pelje čez polja in travnike,
dokler ne pridemo do regionalne ceste Podtabor-Podnart.
Ko pridemo na regionalno cesto, zavijemo levo, kratek čas hodimo po njej,
dokler ne pridemo do razcepa z makadamskim kolovozom,
ki nas usmeri navzdol, v gozd proti Gobavcem.
Po tem kolovozu hodimo 10 minut,
dokler ne zavijemo za 90 stopinj v desno,
na gozdno stezo, ki se strmo spušča proti novi
regionalni cesti: Gobavci-Posavec.
Gozdna steza je razrita, drseča,
na sredini poti je čez stezo padlo ogromno smrekovo deblo.
Dokaj neprijetna pot, po kateri se spuščamo zelo počasi.
Gre pa za pot, ki ni daljša od 400 m.
Ker pridemo do struge, v kateri teče potok,
moramo desno zaviti v gozd,
da pridemo na območje, kjer lahko prestopimo potok.
Ko pridemo do ceste, ne smemo iti po njej,
ampak moramo po gozdni stezi ponovno zaviti v breg.
Vzpon v breg je strm in je v dolžini 600 m.
Ko pridemo na vrh hriba, se pred nami odpre ravnina,
ki se končuje pri slikoviti vasi Ljubno. Ravnino tvorijo polja, travniki, mejice.
Obkrožujejo nas na severozahodu in daleč stran Julijske Alpe,
bolj blizu pa so nam Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke
na severu in severovzhodu. Na jugozahodu in zahodu pa imamo Jelovico.
Po slabi uri hoje pridemo do vznožja vasi Ljubno.
Odpravimo se v breg in do markantne,
romarske cerkve Marije Udarjene.
Na hitro si ogledamo zunanjost cerkve.
Ne spregledamo fresk Sv. Krištofa in ostalih
in nagrobnike pokojnih,
ki so bili ugledni in premožni v času svojega življenja.
Od cerkve se še malo povzpnemo do
domačije Cvenkel, ki ima izgled kmečkega dvorca.
Ko pridemo do vrha hriba, se teren spremeni v razgibano planoto.
Na vrhu je planota travnata, kmalu pod vrhom se pričnejo gozdovi,
ki se raztezajo vse do tunela Ljubno in še nižje proti dolini in soteski.
Ko nas asfaltna cesta pripelje do obronka gozda,
ki je na severozahodu vasi, moramo paziti,
da pravilno zavijemo levo ob gozdu.
Pri orientaciji nam pomagajo oznake Jakobove poti,
ki se nahajajo na kovinski, telegrafski štangi in tudi na deblih dreves.
Ko pridemo na pravo mesto na jasi,
zavijemo najprej po dokaj zarasli gozdni stezi v notranjost gozda.
Kasneje ta steza dobi lesene stopnice,
da se lahko spuščamo po strmem terenu.
Kmalu pridemo do manj zarasle gozdne steze,
ki se spušča proti regionalni cesti: Gobavci-Posavec.
dokler ne pridemo do kapelice Janeza Nepomuka
in informativne table Božja pot od Otoč do Brezij.
Vsaj 30 minut se vzpenjamo,
da pridemo do osamljene hiše na Dobrem polju.
Sv. Marije pomagaj. Hodimo po asfaltni cesti vsaj 30 minut,
da gremo skozi predor pod avtocesto.
Za predorom pa nas že čaka vas Brezje.
