|
Udin boršt (kliknite
za Power point) je ena najstarejših ledeniških teras v Ljubljanski
kotlini. To je celovit, od okolice razločno omejen gozdni kompleks.
Krajinski oz. spominski park Udin boršt je zaradi naravnih pogojev
na ledeniški terasi iz apnenčastega konglomerata eno zadnjih
sklenjenih območij nižinskih gozdov v osrednji Sloveniji. V
velikosti 1725 ha se razprostira severno od Kranja, in sicer med
Kokrico na jugu, Tenetišami, Goričami in Letenicami na vzhodu,
naseljema Križe in Sebenjam na severu ter Žiganjo vasjo, Zadrago,
Dupljami, Strahinjem in Naklem na zahodu.
''Preluknjan'' s številnimi vrtačami,
kraškimi jamami in vodnimi izviri predstavlja tudi najboljši primer
t.i. konglomeratnega krasa v Sloveniji. S tem gozdnim okoljem in
okoliškim podeželjem domačini že stoletja umno gospodarijo, njihov
način življenja pa se v bližnjih vaseh odraža v številnih objektih
kulturne dediščine, lokalnih rokodelskih spretnostih, običajih in
praznikih. V osrčju Udin boršta so si skrivna zatočišča našli tudi
roparski rokovnjači, ko so tu prebivali predvsem v prvi polovici 19.
stoletja. Udin boršt tako na samem pragu Nakla in Kranja ponuja
domačinom in obiskovalcem sprostitev, raznoliko doživljanje gozdne
narave in kmetijske krajine ter spoznavanje pestre podeželske
dediščine.
Nastanek
Udin boršt je ledeniškega nastanka, kar
dokazujejo njegova prodnata oz. konglomeratna
sestava. V konglomeratu prevladujejo apnene oblike, bolj redki pa so
prodniki vulkanskih kamnin. Zakrasevanje sega v medledeno dobo, ko
so bile apnene terasne
naplavine ugodna podlaga za razvoj krasa v toplejšem podnebju in ob
obilici vode. V tej dobi so se razvile različne kraške
oblike: vrtače, kraške jame, ponori, kraški izviri, katerih
izdatnost niha, vendar nikoli ne presahne ker
pod konglomeratom leži neprepustna oligocenska glina.
Konglomerat, ki sestavlja terase je debel 10 do 15 m. Na stiku se
pojavljajo studenci, katerih izdatnost niha, vendar manj kot v dinarskem
krasu, zato nikoli ne presuše. Tu je nastal čisto poseben tip
krasa, ki ga drugje ne poznamo.
Geološko gledano gradijo kameninsko podlago Udin boršta večinoma
apnenčasti konglomerati, ki pa so zaradi preperine, ki pokriva
teraso, vidni le na posameznih mestih. Taka podlaga pa določa tudi
vse ostale dejavnike na tem območju, kot so relief, prst,
vegetacija, raba prostora, biotsko raznovrstnost, vpliva celo na
kulturno dediščino.
Geološka sestava je namreč omogočila zakraselost Udin boršta v sicer
nekraškem svetu in v njem lahko najdemo številne površinske kraške
oblike (vrtače, brezna, kraški izviri) ter kraške jame. Med 14-imi
poznanimi jamami sta najbolj znani Arneševa luknja v Sp. Dupljah (z
dolžino 815 metrov), ki jo je omenjal že Valvasor v Slavi vojvodine
Kranjske, in jama Dopulnek v Zadragi (dolžina 306 metrov).
Padavine na zakraselem površju Udin boršta skozi propustno
konglomeratno kamenino ponikajo v podzemlje. Ta voda prihaja ponovno
na dan v obliki kraških izvirov, v vzhodnem delu pa se padavine
zbirajo v potoke. Ti izviri so nekoč domačinom predstavljali
pomemben vodni vir, na kar nas še danes spominjajo vaška korita. V
življenju domačinov so odigrale pomembno vlogo tudi kraške jame, ki
so jim večkrat v zgodovini nudile skrivališče in zatočišče. Valvasor
v svoji Slavi vojvodine Kranjske (1689) navaja, da so se v Arnešovi
luknji domačini skrivali pred Turki.
Na kameninsko drugačnem in manj obsežnem nepropustnem površju
osrednjega dela Udin boršta se je izoblikoval Želinjski potok.
Njegov osrednji del so umetno zajezili ter tako dobili dve jezerci,
imenovani Račnjak oz. Pri racah. V tem delu se pojavljajo tudi
močvirnata tla, kar nakazuje tudi krajevno ime Mlaka.
Ime Udin boršt
Udin boršt izhaja iz imena Vojvodin boršt. Obstajata pa dve
različici, za katerega vojvodo bi šlo: Ali za Vojvodov oziroma
Vojvodin grad, ki so ga v Spodnjih
Dupljah zgradili dupljanski vitezi in stoji še danes lepo
obnovljen, ali za avstrijskega nadvojvodo
Karla, ki je hodil po teh krajih v 16.
stoletju. Bolj verjetna se zdi prva možnost, ker v starem katastru velja
za to območje Vojvodin boršt.
Tako kot v preteklosti je Udin boršta tudi danes skoraj v celoti
pokrit z gozdom. Še v 17. stoletju sta v gozdu rastla predvsem hrast
in gaber, danes pa prevladujeta bor in smreka, ponekod pa srečamo še
jelko. Pod borovim gozdom najdemo borovničevje, ponekod raste tudi
praprot.Močvirni del gozda je porasel z jelševjem, gozdno preslico
in pikčastoplodnim šašom, ki ga obdajajo močvirni travniki in
zamočvirjeni izviri.
V srednjem veku je bil gozd še dostopen le grajski gospodi, ki ga je
uporabljala za lov. Ostali so smeli les voziti le z dovoljenjem
gosposke. Prav tako je bilo strogo omejeno drvarjenje, steljarjenje
in nabiranje gozdnih sadežev. Sčasoma pa je nadzor popuščal in
okoliški kmetje so si v začetku 19. stoletja gozd prisvojili. Od
takrat jim pomeni pomemben vir različnih gozdnih produktov.
Domačini z gozdovi in okoliškim podeželjem že stoletja umno
gospodarijo, čeprav ožje območje Udin boršta razen redkih gradišč iz
obdobja železne dobe ter obrambnih postojank iz antične dobe ni bilo
poseljeno. Prve vasi so se ob stiku Udin boršta z rodovitno ravnino
začele pojavljati šele v 12. in 13. stoletju, njihove lokacije pa se
od 18. stoletja niso več bistveno spremenile. Številna imena vasi
odražajo povezavo prebivalcev z Udin borštom. Poleg obdelane
kmetijske krajine se način življenja teh naselij odraža v številnih
objektih kulturne dediščine in tudi rokodelskih spretnostih (npr.
čevljarstvo), običajih in praznikih.
V neposeljenem in gozdnatem osrčja Udin boršta so si pred 200 leti
skrivna zatočišča našli roparski rokovnjači. V njem so prebivali in
se klatili od konca 18. do sredine 19. stoletja, še zlasti pa v
letih od 1825 do 1853.
Znano zbirališče rokovnjačev je bilo pri
Krivi jelki, kjer so prirejali finfranje (rokovnjaška veselica) in
se tudi poročali. Pare je »poročal« harambaša (poglavar-papež)
Veliki Groga, in sicer tako, da sta ženin in nevesta pri Krivi jelki
skočila čez jarek.
Pogled na Udin boršt iz Kriške gore
konglomerat v Udin borštu (apnenčasti izvor)
Oligocenska zelena glina t.i. zeleni lapor
Borovec porašča največji del Udin boršta
|
|
Zaradi pomena, ki ga je imel med NOB, je bil Udin boršt leta 1985
zavarovan kot spominski park. Z leti je ta pomen zamrl, večjo težo
pa je pridobila socialna in rekreacijska funkcija tega gozda. Zato
se Udin boršt danes vodi kot krajinski park, saj predstavlja zanimiv
preplet naravnih zanimivosti in človekove aktivnosti v prostoru.
Domačinom iz občin Tržič, Naklo in Kranj, ki si skupaj delijo Udin
boršt, pomeni obširna ''zelena'' pljuča. Sem hodijo na sprehode ali
kakšno drugo rekreacijo ter uživati sveže in hladnejše okolje v
vročih poletnih mesecih. Med domačini velja za priljubljen gobarski
teren, občasno je v izobilju tudi kostanja. Poti, kot je
priljubljena izletniško-sprehajalna točka Kriva jelka v osrčju Udin
boršta ter Pot treh zvonov, ki povezuje njegov zahodni in vzhodni
del, so postale edinstven kraji za srečevanje prijateljev. In kako
je območje dobilo svoje ime? Udin boršt (vojvodin boršt oziroma
gozd) je svoje ime najverjetneje dobil po nadvojvodi Karlu V.
(1564–1590), ki je gozd upravljal in nadzoroval, boršt pa naj bi bil
v preteklosti prvenstveno tisti gozd, ki je bil iz obče uporabe
izločen ali prepovedan.
In čeprav je Udin boršt zdaj že stoletja odprt za vse obiskovalce,
redno pa ga obiskujejo predvsem domačini, se na njegovem razgibanem
terenu tudi izkušenejši pohodniki pogosto izgubijo. Prav vsak pa
občuti spoštovanje do narave, mir in željo, da ga globlje spozna in
doživi …
Krajinski park
Skupščini občin Kranj in Tržič sta leta 1981 ”zaradi izredno
velikega pomena delavskega revolucionarnega gibanja in NOB v
Udinem borštu in na njegovih obronkih sprejeli pobudo Zveze združenj
borcev NOV o spominski ureditvi tega območja – z namenom, da se
ustrezno uredi in zaščiti, tako da bi ostal trajen spomin na grozote
vojne ter na številna junaštva in tragedije borcev za
osvoboditev”. Spominski park Udin boršt je zavarovan od leta 1985 za
zgodovinski in kulturni spomenik z občinskim odlokom nekdanje občine
Kranj.
Ne glede na politično konotacijo prvotne pobude ima območje na
površini 1725 ha danes status krajinskega parka – in to povsem
upravičeno, saj se odlikuje s celo vrsto dragocenosti naravne in
kulturne dediščine.
Za spominski park kot celoto velja varstveni režim, ki zagotavlja
ohranitev gozdne in
kulturne krajine, lastnikom zemljišč pa omogoča gospodarjenje z
gozdovi in kmetijskimi obdelovalnimi površinami. V parku je
prepovedano vnašanje neavtohtonih rastlin in živali, gradnja
počitniških hišic in drugih komunalnih posegov, postavljanje ograj,
ustvarjanje hrupa nad 45 dB itd.
Goomorfološke znamenitosti
Geomorfološke posebne znamenitosti, ki so razglašene za naravne
spomenike - 6 jam;
-
Arneševa luknja (tudi Arneževa luknja) - jamo je poznal že Valvasor in
jo je v svoji Slavi Vojvodine Kranjske imenoval Felsen -
Grotte bei Duplach (1689). To je največja in najbolj znana
jama v Udin borštu. Iz jame izteka studenec, ki ga domačini že
od nekdaj uporabljajo za pitno vodo. Znotraj je razsežna
dvorana, ob suši pa je možno prodreti v vodoravni smeri 800
metrov globoko.
- Velika Lebinica - trajna vodna
jama, dolga 400 m, s podzemeljskim izvirom
- Dopulnek (tudi jama v
Zadragi ali Dupulnik) je lepo zasigana izvirna kraška
jama, krasijo jo številni beli kapniki,
ki so zaradi težkega dostopa v celoti nepoškodovani.
- Zijalka (tudi Arneževa
zijalka)
- Arhovo ali Dacarjevo brezno je
kraško brezno (habitat proteusa)
- Hišarjevo brezno je kraško
brezno z 1,5 m širokim vhodom.
Ostale jame:
-
Arhova luknja pod Dacarjevim breznom
- Jama Pekel pri Klemenčevem
Gradišču
- Mala Lebinica
Sredi Udinega boršta teče po skromni dolinici Želinski potok. V
povirnem delu se z miniaturnimi meandri prebija
skozi goščavo. V spodnjem toku pa so lovci in ribiči zgradili
manjši jez,
tako da je nastalo dvojno jezero kot
rezervat za vodne in obvodne živali.
Dendrološke znamenitosti
Poleg geomorfoloških znamenitosti se nahajajo v parku dendrološke naravne
znamenitosti;
• Drevesa rdečega
bora
• Skupina hrastov ob
cesti Novaki–Senično
• Gozdni rezervat Kriva jelka.
Ostanki fortifikacij
Ob robu gozda se nahajajo ostanki stari fortifakcij:
• Gradišče na Štuclju nad Pivko
• Arhovo gradišče nad Zgornjimi
Dupljami
• Klemenčevo
•
Gradišče pri Letenicah pod Golnikom
Obeležja NOB
Iz obdobja druge svetovne vojne je v gozdu označenih več krajev kjer
so se zadrževali partizani, saj je bil Udin boršt med NOB pomembno
žarišče partizanstva na Gorenjskem, o čemer priča 12 spomenikov,
obeležij in spominskih plošč, npr.;
• Sleme pri Seničnem,
•
Grobišče borcev Kokrškega
odreda v Strahinju
•
Težičev hrib
Kulturni spomeniki
Tudi nekaj umetnostnih in etnoloških kulturnih
spomenikov je v kraju Spodnje
Duplje in sicer;
-
Vojvodski gradič, barokiziran renesančni dvorec
z ohranjenimi arhitekturnimi elementi iz 16. do 18. stoletja,
- Lesena pritlična stanovanjska
stavba Vogvarjeva hiša je več kot 200 let stara lesena
stavba s črno
kuhinjo in čevljarsko delavnico.
- Baročni kmečki
dvorec z bogato arhitekturno
poslikavo in freskami.
Vir: Wikipedija. 2019. Udin boršt. [Online].
Razpoložljivost:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Udin_bor%C5%A1t (7. 7. 2019)
Vir: Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj. 2019. Udin
boršt se predstavi. [Online].
Razpoložljivost:
http://url.sio.si/abpN
(7. 7.
2019)
Relief Gorenjske z Udin borštom
Podgled na celoten Udin boršt iz Kriške gore
Gozdne združbe v Udin borštu
Redko je Udin boršt poraščen z mahom
Makadamska cesta v severnem delu Udin boršta (v bližini Sebenj) |
